Kako je Napoleonov bratranec prepričal ruskega carja, da zavzame Pariz

Russia Beyond (FOTO: Javna domena; Paul Delaroche; Aleksej Kivšenko)
Charles-André Pozzo di Borgo je bil velik sovražnik francoskega cesarja in je imel pomembno vlogo pri njegovem padcu. Da bi se mu uprl, je začel služiti Aleksandru I.

"Pozzo di Borgo je bil človek, ki je Napoleona sovražil in oboževal bolj kot kdor koli drug," je francoski zgodovinar Albert Vandal opisal enega najvplivnejših ruskih diplomatov 19. stoletja, ki je bil bratranec francoskega cesarja v petem kolenu, hkrati pa njegov naravni sovražnik.

Napoleon je že na otoku Sveti Heleni v svojih spominih zapisal, da je nasvet Pozza di Borga, ki ga je dal ruskemu carju, spremenil usodo Francije, Evrope in celotnega sveta.

Od ljubezni do sovraštva

Charles-André Pozzo di Borgo je pripadal starodavni korziški družini, katere zgodovina je bila tesno prepletena z zgodovino prav tako starodavne družine Bonaparte. Družini, ki ju je povezovalo daljno sorodstvo, sta občasno nastopali kot zaveznici in tekmici.

Charles-André Pozzo di Borgo.

Charles-André je kot deček zelo prijateljeval z Napoleonom in njegovo družino ter nekoč tudi živel z njimi pod streho njihove hiše v Ajacciu. V tistem času so bili pogledi fantov zelo podobni - oba sta sanjala o neodvisnosti domačega otoka, ki je malo pred njihovim rojstvom v boju proti Genovi skoraj pridobil svobodo, a jo je izgubil, ko so leta 1769 tja prišli Francozi.

Mnenja med prijateljema so se začela razhajati kmalu po odhodu bodočega cesarja na študij v Francijo. Leta na celini so iz gorečega korziškega patriota naredila pravega frankofila.

Do dokončnega razkola je prišlo med veliko francosko revolucijo, ko je Bonaparte že postal goreč nasprotnik korziške neodvisnosti. Spomladi leta 1793 je vodja korziškega narodnoosvobodilnega gibanja Pasquale Paoli napovedal prekinitev odnosov s Parizom in zaprosil Britance za pomoč. Naslednje leto je razglašeno Korziško kraljestvo prešlo pod protektorat britanskega kralja Jurija III., Paolijev glavni sodelavec Pozzo di Borgo pa je bil imenovan za predsednika lokalnega državnega sveta.

Napoleon Bonaparte

Bonapartejeva družina se ni ustrašila nastopiti proti Charlesu-Andréju in ga obtožila veleizdaje. Ta ni ostal dolžan: postal je glavni pobudnik Napoleonovega izgona z otoka.

Oktobra 1796 so bili Britanci zaradi bleščečih zmag generala Napoleona v severni Italiji prisiljeni evakuirati svoje enote s Korzike. Francozi so ponovno zasedli otok in zdaj je moral pobegniti tudi Pozzo di Borgo: Bonaparte je osebno črtal njegovo ime s seznama amnestiranih.

V ruski službi

Po potepanju po dvorih v Avstriji in Veliki Britaniji je Charles-André leta 1804 vstopil v rusko službo. Imenovan je bil za civilnega svetnika kolegija za zunanje zadeve in prevzel diplomatska naročila Aleksandra I. v Evropi.

Aleksander I.

Poraz četrte protifrancoske koalicije in sklenitev miru v Tilsitu 7. julija 1807 med ruskim carjem in francoskim cesarjem nista mogla da ne bi vplivala na usodo Pozza di Borgo. Aleksander ga ni želel izročiti Napoleonu, vendar je bil Korzičan vseeno prisiljen zapustiti rusko službo.

Charles-André se je potikal med Dunajem in Berlinom, vendar je še naprej neuradno obveščal carja o razmerah v Evropi. Zanimivo je, da je v pogovorih z lokalno aristokracijo, ki je o "korziškem povzpetniku" govorila zaničevalno, odločno branil svojega sovražnika: "Kaj ti ljudje vedo o Napoleonu? Če bi o njem vedeli toliko kot jaz, bi se tresli od strahu kot v mrzlici. Kako se lahko ti pritlikavci primerjajo z velikanom! Naravnost smešni so! Vse bodo izgubili!"

Pomen Pariza

Invazija Velike armade v Rusijo in začetek domovinske vojne leta 1812 sta Charlesu Andreju omogočila, da se je vrnil v službo Aleksandra I. Udeležil se je več bitk proti francoskim silam in ponovno izpolnjeval carjeva diplomatska naročila. Julija 1813 je Pozzo di Borgo uspešno pritegnil Švedsko v protifrancosko koalicijo in bil povišan v generalmajorja.

Ruska vojska je vkorakala v Pariz.

Prav Korzičan je marca 1814 prepričal oklevajoče zaveznike, da so se hitro odpravili proti Parizu, kar je dokončno prekrižalo vse Napoleonove vojaške načrte in pospešilo njegov padec. "Cilj vojne je v Parizu. Dokler razmišljate o bitkah, tvegate poraz, saj bo Napoleon vedno bolje odigral bitko kot vi... Vojne ne smete končati vojaško, temveč politično... Samo dotaknite se Pariza in zlomili boste njegov meč, ki mu ga ne morete odvzeti," je dejal Charles-André.

Napoleon je pozneje, ko je bil že na otoku Sveta Helena, v svojih spominih zapisal, da je ta nasvet Pozza di Borga spremenil usodo Francije, Evrope in sveta.

Spretni diplomat

Burboni so se na francoski prestol vrnili predvsem po zaslugi Charlesa-Andréja Pozza di Borga. Kralja, ki je imel slabo mnenje o dinastiji, je uspel prepričati, da je to edini način, da se izogne državljanski vojni v državi. Prav Korzičan kot pooblaščenec zaveznikov je bil tisti, ki je Ludviku iz Provanse (bodočemu Ludviku XVIII.) ponudil francosko krono.

Vojvoda Wellington v bitki pri Waterlooju.

Po Napoleonovi zmagoslavni vrnitvi na oblast leta 1815 je bil Pozzo di Borgo v vojski vojvode Wellingtona, kjer je zastopal ruskega carja. Sodeloval je v bitki pri Waterlooju, v kateri je bil ranjen. Legenda pravi, da sta se večna sovražnika celo opazovala skozi daljnoglede.

Po vojni je bil Charles-André več let posebni odposlanec Aleksandra I. na Ludvikovem dvoru. Kot nekoč za Bonaparteja je tudi za Pozzo di Borgo Francija postala resnična domovina. Po njegovih prizadevanjih so se Francozi izognili večjim ozemeljskim izgubam, okupatorske sile pa so se kmalu umaknile iz države.

Diplomat si je po svojih najboljših močeh prizadeval, da bi Francijo vrnil v sistem evropskih odnosov, njene vezi z Rusijo pa niso nikoli oslabele. Njegov vpliv je bil resnično velik, njegovo mnenje so poslušali tako Aleksander I. (in za njim Nikolaj I.) kot francoski monarhi. Parižani so se celo šalili, da jim še vedno vlada Korzičan.

Charles-André Pozzo di Borgo.

Pozzo di Borgo je umrl leta 1842, in s tako preživel Napoleona za več kot dvajset let. Čeprav je bil njegov bratranec njegov glavni sovražnik, je vedno spoštoval njegovo genialnost. Leta 1831 je Charles-André povedal svojemu nečaku Carlu Pozzu: "Kot večina ljudi bom le manjši planet okoli velikega sonca, ne glede na to, ali daje življenje ali požiga svet.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani, tudi če jo bodo v vaši državi blokirali

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke