Demonstracije ob prazniku dela so v Rusiji potekale že v carskih časih. Po revoluciji pa so delavci postali "vladajoči" razred in parade so postale uradne. V dvajsetih letih 20. stoletja je praznik dela (imenovali so ga tudi "dan internacionale") postal državni praznik.
Na plakatu piše: "Naprej v boj za generalno linijo partije!" (Splošna usmeritev je bila kolektivizacija in industrializacija), 1935
Običajno je 1. maj zaznamovala množična parada delavcev različnih poklicev in vojaških uslužbencev. Najbolj impresivna in velika je bila običajno na Rdečem trgu v Moskvi leta 1940.
Glasbeniki, gasilci, športniki - dolg sprevod delavcev, ki so praznovali praznik dela, 50. leta 20. stoletja.
Ženske s cvetjem in zastavami na prvomajski paradi v bližini stavbe mestne Dume, 1950.
Tovarniški delavci, podobni likom iz Vojne zvezd, se vrstijo na parado, 1963.
Impresivna procesija, ki se je začela pri Zgodovinskem muzeju in se mimo Leninovega mavzoleja odpravila do katedrale Vasilija Blaženega, 1967.
Parada gasilcev, 70. leta 20. stoletja.
Demonstracija s portreti Karla Marxa ter Vladimirja Lenina in drugih sovjetskih voditeljev, 1971.
Tradicija velikih vsakoletnih parad ob dnevu zmage 9. maja se je v Sovjetski zvezi pojavila šele v osemdesetih letih 20. stoletja. Pred tem so jih prirejali le ob velikih jubilejih zmage. Toda leta 1973 so vojaki korakali na praznik dela.
Parade so se udeleževali tudi otroci in to je veljalo za neverjetno čast, 1973.
Da bi navdušili množice in televizijsko občinstvo, so ljudje s svojimi telesi naredili neverjetne figure in pred tem več tednov trenirali, da bi dosegli popolno sinhronizacijo, 1975.
Voditelji komunistične partije, glavni poveljniki vojske in drugi najpomembnejši funkcionarji se vedno udeležijo parad, ki jih opazujejo s tribune mavzoleja, 1975.
"Komunizem bo zmagal": Parade so imele vedno močno ideološko vsebino in smisel, 1976.
Parada motoristov, sedemdeseta leta 20. stoletja.
Ljudje se postavijo v vrsto, da bi s svojimi telesi oblikovali "1. maj", 1977.
Množična parada s portretom Leonida Brežnjeva, 1982.
Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
