Kako se je odrezal ruski imperij na svojih zadnjih olimpijskih igrah leta 1912 (FOTOZGODBA)

• Spremljajte naše vsebine prek inovativne ruske storitve Telegram! Vsi naši najnovejši in najbolj aktualni članki bodo prispeli naravnost na vaš pametni telefon!

Zgodovina olimpijskega gibanja v Ruskem imperiju je precej kratka in se predvidljivo konča z razpadom samega imperija. Država je sodelovala le na treh olimpijskih igrah. Če izpustimo prve igre v sodobni zgodovini v Atenah leta 1900, je Rusija prvič sodelovala na drugih igrah v Parizu.

Nato so se ruski športniki udeležili iger leta 1908 v Londonu, kjer je umetnostni drsalec Nikolaj Panin Rusiji priboril prvo in edino olimpijsko medaljo.

Nikolaj Panin-Kolomenkin, prva oseba iz Rusije, ki je osvojila zlato medaljo na olimpijskih igrah (na fotografiji na igrah v Londonu leta 1908).

Javna domena

Nazadnje je Rusija sodelovala na igrah v Stockholmu leta 1912, ki so se izkazale za njene zadnje. Tukaj je nekaj fotografij ruske ekipe na olimpijskih igrah, ki so se zgodile pred 110 leti.

Javna domena

6. julija 1912 je na olimpijskem stadionu v Stockholmu, zgrajenem posebej za igre, potekala otvoritvena slovesnost. Udeležila se je je švedska kraljeva družina in si ogledala vse nacionalne ekipe, ki so korakale po stadionu.

Ruski športniki na otvoritveni slovesnosti

Javna domena

V ruski ekipi je bilo 181 športnikov, od katerih jih je veliko izhajalo iz Sankt Peterburga ter Estonije in baltskega območja Livonije, ki je bilo takrat del ruskega imperija. Finska, ki je bila prav tako del Rusije, je na igrah sodelovala ločeno.

Otvoritvena slovesnost

Kongresna knjižnica

Ekipo je vodil ruski veliki knez Dmitrij Pavlovič, bratranec Nikolaja II. Sam knez se je na igrah udeležil tekmovanj v jahanju, tako posamičnih kot ekipnih jahačev. (Pozneje je zaslovel kot sostorilec pri umoru Grigorija Rasputina).

Ruski veliki knez Dmitrij Pavlovič, okoli leta 1911

Kongresna knjižnica

Ekipa Rusije se na igrah ni najbolje odrezala, saj je osvojila le pet srebrnih in bronastih medalj, a niti ene zlate. Mimogrede, prvak v umetnostnem drsanju z londonskih iger Nikolaj Panin je tokrat sodeloval kot strelec in dosegel le 8. mesto.

Estonski veslač Mart Kuusik je osvojil bronasto medaljo v enojcu, latvijski športni strelec Haralds Blaus pa bronasto medaljo v trap streljanju (na igrah je tekmoval tudi kot tekač). Bronasto medaljo je osvojila tudi skupina sedmih ruskih jadralcev (Esper Beloselski, Ernest Brasche, Karl Lindholm, Nikolaj Pušnicki, Aleksander Rodijonov, Josif Šomaker in Filip Strauch). V jadranju na desetmetrski jadrnici so zasedli tretje mesto, takoj za Švedsko in Finsko.

Srebrno medaljo je osvojila tudi ekipa štirih ruskih športnikov (Amos Kaš, Nikolaj Melnicki, Grigorij Pantelejmonov in Pavel Vojlošnikov) v streljanju s pištolo na 30 metrov.

Ruska nogometna reprezentanca (na spodnji sliki) je tekmovanje končala na šestem mestu, potem ko je v četrtfinalu izgubila proti Finski z 2:1. Nato je ruska nogometna reprezentanca Rusija na tako imenovanem "tolažilnem turnirju" doživela svoj najhujši poraz v zgodovini, saj je z 0:16 izgubila proti Nemčiji.

Ruska nogometna reprezentanca

Javna domena

Vendar je bila ena epizoda ruske ekipe na olimpijskih igrah leta 1912 resnično vredna ogleda! Estonski rokoborec Martin Klein je osvojil srebrno medaljo, potem ko je zdržal v najdaljši doslej zabeleženi rokoborbi. Z aktualnim svetovnim prvakom, Fincem Alfredom Asikainenom, se je boril kar 11 ur in 40 minut!

Martin Klein (v belem) proti Alfredu Asikainenu

Javna domena

Po tako izčrpavajočem nastopu naslednji dan ni mogel dobro tekmovati in je izgubil potencialno zlato. V nasprotju z drugimi športniki ruskega imperija je ohranil svojo olimpijsko zgodbo: leta 1919 je postal trener rokoborbe in pripravljal estonske rokoborce za olimpijske igre leta 1920.

Slabi rezultati ruskih športnikov niso zadovoljili kneza Dmitrija, zato je načrtoval organizacijo vsakoletnih nacionalnih tekmovanj za pripravo na prihodnje olimpijske igre... In naslednji dve leti sta bili organizirani dve notranji ruski olimpijadi, leta 1913 v Kijevu in leta 1914 v Rigi, ki sta bili takrat del ruskega imperija.

Veliki knez Dmitrij je po revoluciji leta 1917 emigriral iz Rusije. Na sliki desno na tekmovanju Polo de Beyris Coupe Carlton, 5. avgust 1928.

Javna domena

Nato je prišla prva svetovna vojna, ki je zatrla vse športne dogodke. Naslednje olimpijske igre so bile leta 1920 v Antwerpnu, vendar Rusija, ujeta v revolucijo in državljansko vojno, ni bila povabljena, saj svet ni priznal moči boljševikov. Sovjetska zveza je bila ustanovljena leta 1922 in se je odločila, da ne bo sodelovala na "kapitalističnih" športnih tekmovanjih, ter organizirala lastno "spartakiado" za mednarodne delavce in komuniste. Prvič je ZSSR na olimpijskih igrah sodelovala komaj po drugi svetovni vojni - leta 1952 so se sovjetski športniki odpravili na igre v Helsinke.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.