Je ruska reprezentanca res zamudila na olimpijske igre 1908? (Pa kaj, saj je dobila medalje?)

Finale rokoborbe v lahko-težki kategoriji na OI 1908 v Londonu

Finale rokoborbe v lahko-težki kategoriji na OI 1908 v Londonu

Getty Images
Poglejmo skupaj v tiste čudovite čase, ko so olimpijske igre trajale pol leta. So Rusi res takrat zamudili začetek iger? In zakaj se je prvi Rus z zlato medaljo skrival pred rojaki?

Dandanes olimpijske igre predstavljajo dvotedensko praznovanje športa in miru z izredno otvoritveno in zaključno slovesnostjo, ki ga spremlja ves svet. Mogoče se spomnite Londona 2012, ko je kraljica Elizabeta skočila s padalom z Jamesom Bondom, Paul McCartney pa je pred občinstvom nastopil s ''Hey Jude''. No, olimpijske igre so bile v Londonu tudi pred več kot sto leti, leta 1908, a je takrat šlo za šest mesecev žive polomije.

Mlade igre

Mimohod reprezentanc na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger 1908 v Londonu, White City Stadium, 27. april 1908

Za neuspeh iger niso bili krivi Britanci, celotno olimpijsko gibanje na splošno je takrat šele dobivalo zagon. Baron Pierre de Coubertin je ustanovil Mednarodni olimpijski komite pred komaj 14 leti, leta 1894, zato je bilo število olimpijskih disciplin še vedno precej nejasno in nefiksno.

Olimpijske igre v Londonu 1908 so trajale šest mesecev, od 27. aprila do 31. oktobra. Vključevale so discipline, kot so drsanje (ločene zimske olimpijade tedaj še ni bilo), ni pa bilo poskrbljeno za podrobna in celostna poročila. Še danes na primer potekajo razprave, ali je Turčija na teh igrah sodelovala ali ne!

»Beleženje na igrah 1908, milo rečeno, ni bilo izvrstno. Turčija (takrat še Otomanski imperij) je mogoče tekmovala, ampak nismo prepričani. Nekateri viri pravijo, da je bil edini predstavnik te države morda neki mož, ki je znan samo kot g. Moullous. Ampak uradne evidence njega ali drugih turških državljanov ne omenjajo,« je pisal Dan Lewis za Sports Illustrated.

Toda za Rusijo je bil London 1908 sijajen dogodek. Drsalec Nikolaj Panin-Kolomenkin je osvojil prvo olimpijsko zlato za Rusijo, še dva športnika sta dobila srebrno kolajno v rokoborbi.

Ampak tudi glede Rusije ostane ena nejasnost. Ali so Rusi na igre zamudili?

Je bil kriv koledar?

Srčika te zgodbe, ki še zdaj poraja razprave, je v tem, da je Rusija do leta 1918 živela po (starem) julijanskem koledarju, ki je dva tedna zaostajal za modernim gregorijanskem koledarjem v Evropi in Severni Ameriki. Mnogi strokovnjaki menijo, da je ruska reprezentanca prišla v London dva tedna po začetku in zamudila nekatera tekmovanja. Na srečo so Rusom ostali še štirje meseci in pol.

»Ruska reprezentanca je pozabila, da je Velika Britanija 200 let prešla na gregorijanski koledar. Ko se je ruska delegacija začela vpisovati, se je izkazalo, da je bila olimpijada že v polnem teku in so se nekatera tekmovanja že zaključila,« je pojasnil ruski novičarski portal Lenta.ru.

Sports Illustrated takole opisuje incident na primeru zamujenega tekmovanja v streljanju: »11. julija 1908 so ZDA ugnale Veliko Britanijo in osvojile zlato. Rusi se niso pojavili na lestvici in niso bili udeleženi v tekmovanju. Ne, ker bi bili slabi, ampak ker jih ni bilo. Sicer so prišli v mesto nekaj dni pred 11. julijem, ampak po napačnem koledarju.«

Velika zmešnjava

Ampak zgoraj smo citirali objave iz medijev v 21. stoletju, ki ne citirajo uradnih virov. Slednji nikoli niso govorili, da bi ruska delegacija zamudila. Uradno poročilo o olimpijskih igrah 1908 opisuje strelsko tekmovanje 11. julija, a ne omenja Rusije. Zagotovo ruska ekipa ni sodelovala, ampak kaj pa, če Rusi sploh niso nameravali tekmovati v streljanju? Italija in Avstralija se namreč izrecno omenjata kot manjkajoči reprezentanci, Rusija pa se sploh ne omenja.

Roko na srce, težko verjamemo, da niti en član ruske delegacije ni preveril koledarja. Že dve stoletji je Rusija živela poleg Evrope z gregorijanskim koledarjem in v Rusiji so bili že navajeni dvotedenske razlike.

Težava je tudi v tem, da Rusija takrat sploh ni imela svoje uradne »delegacije«. Takrat še nikogar ni toliko brigalo za olimpijske igre, da bi Rusija imela svoj olimpijski komite.

Nikolaj Panin-Kolomenkin, dobitnik zlate kolajne leta 1908, v svojih spominih razlaga: »Skoraj vsaka tuja država je imela državni olimpijski komite, ki je skrbela za stalno sodelovanje med različnimi športnimi organizacijami v svoji državi. Toda Rusija … mi smo imeli samo ločene športnike na olimpijadi 1908, ki so šli tja s podporo svojih klubov ali čisto sami.«

Nič čudnega, da je Rusija imela samo šest športnikov!

Da, morda je kakšen posamezni ruski športnik zamešal koledarja in manjkal na tekmovanjih. Ampak napačna je trditev, da je na olimpijske igre zamudila ruska reprezentanca, ker leta 1908 sploh ni bilo uradne ruske reprezentance. Ruski olimpijski komite je bil ustanovljen šele leta 1911.

Olimpijski prvak brez slave

Nikolaj Panin (v resnici Kolomenkin)

Sam Kolomenkin je bil izjemen človek, rojen športnik (poleg drsanja je bil tudi prvak v streljanju). Gotovo bi bil mednarodna zvezda, če bi se rodil pol stoletja pozneje. Konec 19. in v začetku 20. stoletja pa šport v Ruskem imperiju sploh ni štel za resno kariero, športnikom so se posmehovali. Kolomenkin, ki je sicer delal kot državni uradnik, je moral svoj »hobi« skrivati in tekmovati pod psevdonimom Panin. Vse je delal sam, brez državne podpore, in postal prvi ruski športnik, ki je osvojil zlato olimpijsko medaljo.

»Panin je verjetno najboljši drsalec, kar jih je kdaj ustvarila Rusija,« je bilo navedeno v uradnem poročilu. Zlato medaljo je osvojil v disciplini, ki je bila tako zahtevna, da so jo pozneje umaknili iz olimpijskega programa. Na tekmovanju, v katerem je sodeloval on, so morali drsalci skicirati in izvesti skrajno zahtevne in geometrično idealne figure na ledu.

»Panin … je bil daleč pred svojimi nasprotniki, tako po zahtevnosti figur kot po lahkosti in natančnosti izvedbe,« je dalo vedeti uradno poročilo.

Nikolaj Panin (v resnici Kolomenkin)

A ko se je Panin-Kolomenski vrnil domov, ga tam niso sprejeli kot junaka. Šefi so ga drezali in prisilili, da je opustil poklicno drsanje. Pozneje, že v Sovjetski zvezi, je vseeno postal izvrsten trener in avtor več knjig o športu. Vendarle je bil oče sovjetske oziroma ruske drsalne šole, ki je izredno konkurenčna tudi danes.

Priporočamo še:

Rusinji sta radikalno dvignili standarde umetnostnega drsanja

Kako so nekdanji interniranci v koncentracijskih taboriščih postali olimpijski prvaki

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke