Zadnje veliko geografsko odkritje v Rusiji (FOTOZGODBA)

Russia Beyond (Foto: Ansgar Walk (CC BY-SA 3.0); Javna domena)
Za odkritje tega negostoljubnega arktičnega arhipelaga so bila potrebna leta.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Pri zadnjem poskusu kartiranja Severne morske poti so ruski raziskovalci naleteli na nekaj osamljenih arktičnih otokov. Ko je bil arhipelag končno kartiran, je bil proglašen za zadnje pomembno geografsko odkritje.

Severna morska pot

Ruski raziskovalci so več sto let sanjali o odkritju krajše poti iz zahodnega dela Rusije na ruski Daljni vzhod. Nova morska pot je obetala, da bo skrajšala izjemno dolgo morsko pot prek Indijskega oceana, vendar se je izkazalo, da jo je zelo težko začrtati zaradi ostrih vremenskih razmer na Arktiki.

Ledolomilec Vajgač

Leta 1910 je Rusija začela znanstveno odpravo za razvoj severne morske poti. Na potovanju sta sodelovali dve ladji.

Prva ladja je bila "Vajgač", ledolomilec, zgrajen leta 1909 posebej za to zahtevno odpravo.

Ruska ledolomilca Tajmir in Vajgač

Druga ladja je bil 1 200 tonski parni ledomilec z imenom "Tajmir", poimenovan po polotoku na skrajnem severu Rusije. Obe ladji sta v času odprave veljali za najboljša ledolomilca na svetu.

Odprava

Ladji sta odpluli leta 1910, vendar se od začetka nista gibali po Severni morski poti. Namesto tega so člani odprave opravili dolgo pot od Sankt Peterburga do Vladivostoka prek Sueškega prekopa in Indijskega oceana.

Šele ko sta ledolomilca dosegla Vladivostok, so začeli uresničevati svoj glavni cilj: raziskovati rusko arktično obalo, kartirati vse, kar bi odkrili na poti, in iskati ta nujno potrebni arktični prehod, ki bi vodil z vzhoda na zahod Rusije.

Čukči v pristanišču Dežnjova, ki prinašajo umiak (vrsta čolna pri Čukčih, op.ur.) na plažo; v ozadju rt Dežnjova.

Odprava se je korak za korakom pomikala proti zahodu. V prvem letu sta ledolomilca dosegla le območje blizu čukčijske vasi Uelen, ki leži na jugovzhodni obali Čukotskega morja blizu rta Dežnjova.

Ko so posadke preizkusile plovbo po Arktiki, so se naslednje leto premaknile še dlje. Sčasoma sta ledolomilca dosegla ustje reke Kolime in pozneje ustje reke Lene. To je bilo prvič v zgodovini, ko so ladje, ki so odhajale iz Vladivostoka, lahko dosegle ustje reke Lene, ki se izliva v morje Laptevov.

Zadnje veliko geografsko odkritje

Po nekaj letih plovbe po Arktiki se je odprava odpravila še bolj proti zahodu in 10. avgusta 1913 naletela na še neraziskane otoke.

Pot potovanja hidrografske odprave po Arktičnem oceanu leta 1913

Odprava je raziskala zahodno obalo morja Laptevov in nameravala nadaljevati pot proti zahodu, vendar je pot oviral debel trden led. V iskanju prostega prehoda je vodja odprave ukazal ladjam, naj se premaknejo proti severu.

Kmalu je posadka zagledala pas prej neznane zemlje. Takrat je posadka prvič zagledala arhipelag, ki je postal znan kot Severnaja zemlja (Severna dežela). To odkritje so poimenovali "zadnje veliko geografsko odkritje v Rusiji".

Zemljevid arktične regije, ki prikazuje plovne poti Severovzhodnega prehoda, Severne morske poti in Severozahodnega prehoda.

Raziskovalci so nad neprijaznimi arktičnimi otoki izobesili rusko zastavo. Kmalu zatem se je arhipelag prvič pojavil na zemljevidih kot "Dežela carja Nikolaja II".

Boris Vilkicki in njegova posadka obešajo rusko zastavo na rtu Ber v Severni deželi. Takrat je veljalo, da je Severna dežela en sam otok.

Ko so v Rusiji prišli na oblast boljševiki, so arhipelag preimenovali v Severno deželo.

Vodja odprave Boris Vilicki je bil predan monarhist. Po ruski revoluciji je pobegnil iz Rusije in nasprotoval politično motiviranemu preimenovanju arhipelaga, ki ga je odkril.

Boris Vilkicki

"Minila bodo leta, pozabljene bodo grozote revolucije in državljanske vojne, leta sovjetskega suženjstva bodo izginila v zgodovino; imena, raztresena po širni Rusiji, bodo izginila, tako kot so izginile ulice in tovarne, poimenovane po Trockem; Leningrad si bo povrnil ime Petra Velikega, tako kot si bodo druga mesta povrnila zgodovinska imena; dežela si bo spet povrnila imena pokojnega carja in carjeviča, imena, ki ji pripadajo v skladu z zgodovino," je pisal Vilkicki iz tujine.

Kljub vsemu pa se je zadnje veliko geografsko odkritje v zgodovino zapisalo pod novim imenom "Severnaja Zemlja".

Preberite še:  Če bi ta ambiciozen projekt uspel, bi se iz Rusije v ZDA danes lahko peljali z avtom

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke