Če bi ta ambiciozen projekt uspel, bi se iz Rusije v ZDA danes lahko peljali z avtom

NASA; Pixabay
Ideja za ta projekt je tekom 19. stoletja večkrat priplavala na površje, vendar so izvedbo znova in znova preprečile različne okoliščine.

Različni posamezniki, korporacije in celo ruske in ameriške vlade so si več kot stoletje prizadevali za gradnjo povezave nad (ali pod) Beringovim prelivom, ki bi povezala Severno Ameriko z Evrazijo.

A megalomanski projekt se nikoli ni uresničil. Preprečevali so ga dvomi, pomanjkanje financiranja in vojne.

Carjeva odobritev

"Car dovoljuje ameriški družbi, da prične z deli," je poročal New York Times 1. avgusta 1905.

V članku so zapisali, da je neka ameriška družba od ruskega carja Nikolaja II. dobila zeleno luč za začetek gradnje projekta transsibirsko-aljaške železnice, ki bi naj povezal ZDA in Ruski imperij preko Aljaske in Čukotke, med katerima je ozek preliv.

Za financiranje ambicioznega projekta bi bilo dodeljenih med 250 in 300 milijoni takratnih dolarjev, je pisalo v poročilu. A načrt je bil obsojen na neuspeh, saj se je nad Ruskim imperijem začela zgrinjati senca vojne in revolucije.

Stara ideja

Most ali tunel, ki bi prečkal Beringov preliv, ožino, ki leži med ameriško Aljasko in rusko Čukotko, je stara ideja, ki sega v pozno 19. stoletje.

Leta 1890 je prvi guverner Koloradskega teritorija William Gilpin obelodanil futurističen predlog gradnje t. i. kozmopolitske železnice (Cosmopolitan Railway), razvejanega sistema medsebojno povezanih železnic, ki bi obkrožil vse svetovne kontinente s središčem v Denverju v zvezni državi Kolorado.

Med drugim je bil Gilpin tudi futuristični pisec in njegova ideja o železnici okoli sveta je bila verjetno pred njegovim časom.

A ideja sama ni umrla; leta 1904 je združenje ameriških železniških magnatov predlagalo gradnjo tunela pod Beringovim prelivom od rta Prince of Wales na Aljaski do rta Dežnjova, najvzhodnejše točke kopenske Rusije.

Prekarni položaj, v katerem se je znašla ruska vlada v tistih časih, pa je najbrž bil razlog, ki je prekrižal načrte ameriških magnatov. Leta 1905, istega leta, kot naj bi car Nikolaj II. izdal dovoljenje za predlog, je izbruhnila prva ruska revolucija in pretresla državo. V naslednjem desetletju je Rusija izkusila več ravolucij in popolno reorganizacijo družbenega in političnega življenja kot tudi pojav popolnoma nove politične entitete – Sovjetske zveze.

Preprosto ni bilo ne časa, ne denarja, gotove prihodnosti ali politične volje za začetek tovrstnega ambicioznega infrastrukturnega projekta.

Neil Bush

Leta 2005 je častiti Sun Mjung Mun, samozvani mesija korejskega rodu, sicer znan po svojih čudaških poslovnih podvigih, predlagal nekaj ne tako originalnega, ampak zato toliko bolj dramatičnega – tunel, ki bi povezoval vzhod in zahod.

"Tisočletja je Satan uporabljal Beringov preliv za ločevanje vzhoda in zahoda, severa in juga kot tudi Severne Amerike in Rusije v geografskem smislu. Predlagam, da se zgradi most čez Beringov preliv ali izkoplje tunel pod njim," je izjavil Mun.

Verski voditelj se pri tem ni zadrževal, da svoje ideje ne bi glasno oglaševal naokoli: "Nekateri morda dvomijo v izvedljivost takšnega projekta. A kjer je volja, tam je zmeraj pot – še posebej, če božja volja. Znanost in tehnologija 21. stoletja omogočata gradnjo tunela pod Beringovim prelivom. Ta tunel lahko pripomore k temu, da bo svet končno ena skupnost," je nadaljeval Mun.

Ko se je odpravil na pot okoli sveta, da bi promoviral svojo idejo in si zagotovil financiranje, je ta samozvani mesija našel nekaj nepričakovanih zaveznikov, med drugim v Neilu Bushu, sinu takratnega ameriškega predsednika Georga H. W. Busha, ki naj bi nekaj časa celo potoval skupaj z Munom, da mu je pomagal promovirati njegov podvig.

A kljub javni pozornosti in podpori visokih funkcionarjev v številnih koncih sveta projekt nikoli ni dobil dovolj zagona, da bi se gradnja dejansko začela.

Morda se pomanjkanje odločilnega financiranja da razložiti z dejstvom, da so bile hipotetične gospodarske prednosti projekta precej nejasne, saj bi ta povezoval Aljasko z najmanj poseljenim območjem Rusije.

Poleg tega bi ekstremni vremenski pogoji predstavljali resen izziv in omogočali gradnjo le pet mesecev v letu.

Glede na to, da so se bilateralni odnosi med ZDA in Rusijo v zadnjih letih poslabšali, se zdi tunel ali most čez Beringov preliv precej oddaljena realnost. A lahko smo skoraj prepričani, da bo nekdo v prihodnosti ponovno izpostavil vprašanje – Ali lahko končno povežemo oba kontinenta?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke