Kako so nad Sovjetsko zvezo sestrelili neulovljivo ameriško vohunsko letalo

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"O moj Bog, izgleda, da je vsega konec," je v obupu pomislil ameriški pilot Francis Gary Powers, ko je 1. maja 1960 sovjetska raketa zadela njegovo letalo. 

Preden so ga lahko prestregli, je izvidniško letalo U-2 prodrlo globoko na sovjetsko ozemlje in doseglo gorovje Ural ter mesto Sverdlovsk (današnji Jekaterinburg).

Vohunsko letalo U-2 s fiktivnimi Nasinimi oznakami

Heritage Space/Getty Images

Powers je pripadal posebni eskadrilji CIA "10-10", ki se pod krinko imenovala 2. zračna eskadrilja meteoroloških raziskovanj WRS. Od leta 1956 so izvidniška letala U-2 z logotipi NASA redno letela nad Sovjetsko zvezo in fotografirala industrijske in vojaške cilje. Powersovo letalo je bilo edino, ki so ga sestrelili.

Neulovljiv

Vojaška izkaznica (spredaj in zadaj) Francisa Garyja Powersa // Portret ameriškega pilota Francisa Garyja Powersa (1929-1977)

Sovfoto/Universal Images Group/Getty Images

Američani so nekaznovano križarili nad ozemljem ZSSR zaradi tehničnih značilnosti letala Lockheed U-2 (Dragon Lady). Ker se je povzpel na višino 20.000 metrov, je bil izven dosega sovjetske zračne obrambe.

Francis Gary Powers je 1. maja 1960 z letalske baze blizu Pešavarja v Pakistanu ob pol šestih zjutraj vstopil v zračni prostor Tadžikistanske SSR. Njegova naloga je bila prečkati celotno sovjetsko ozemlje od juga proti severu, doseči Norveško in posneti številne pomembne lokacije, med drugim kozmodrom Bajkonur in zaprto mesto Čeljabinsk-40 (današnji Ozersk), kjer so proizvajali plutonij za orožje.

Lockheed U-2, enak tistemu, ki je bil sestreljen.

Ameriške letalske sile

Sovjetske radarske postaje so nemudoma zaznale napadalca, vendar ga nad Srednjo Azijo niso uspele prestrezati. Tri ure pozneje je bil Powers že nad Uralom.

Letalska letala Mi-15 na višini 20 km niso mogla doseči Američanov. Na enem od aerodromov na poti U-2 se je nahajal najnovejši lovec prestreznik Su-9. Teoretično bi lahko dosegel vsiljivca, vendar takrat ni bil oborožen, posadka pa ni imela višinske opreme. Poveljstvo je dalo ukaz, naj uniči U-2, vendar mu tudi to ni uspelo.

Tri sovjetska letala Su-9

Javna domena

Okoli 9. ure zjutraj sta z letališča Kolcovo poletela dva letala MiG-19. Izvidnika naj bi sestrelili, če bi se spustil na višino 18 km. 57. protiletalska raketna brigada zračne obrambe je po pomoti uničila enega od svojih lovcev, misleč da gre za sovražnika. Ubiti pilot, višji poročnik Sergej Safonov, je bil nato posmrtno odlikovan z redom rdečega prapora.

S-75 Dvina

Petrică Mihalache (CC BY-SA 3.0)

Konec ameriških neverjetnih pustolovščin v Sovjetski zvezi je prinesel nedavno sprejeti protiletalski sistem S-75 Dvina. Zaradi rakete, ki je zadela letalo, ki je že bilo blizu Sverdlovska, je slednje razpadlo in začelo padati kot kamen.

Sestreljeni pilot

"Dvignil sem pogled, se ozrl naokoli in videl, da je vse preplavljeno z oranžno svetlobo. Ne vem, ali je šlo za odsev eksplozije v svetilki (prozornem delu) pilotske kabine ali pa je bilo takšno celotno nebo. Toda spomnim se, da sem si rekel: 'O moj Bog, izgleda, da je vsega konec,'" je povedal Powers. 

Bojna skupina, ki se je odlikovala pri uničenju letala U-2

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije

Letalo z odtrganim repom in krilom se je zavrtelo v nenadzorovanem padcu. Pilot se ni mogel katapultirati, zato je začel plezati na trup letala. Ko se je okno pilotske kabine odprlo, je zračni tok skoraj nezavestnega Američana potegnil navzven. Zavest se mu je povrnila, ko se je odprlo padalo.

"Ko smo padalcu sneli čelado in pokrivalo, je nekaj rekel v jeziku, ki ga nismo razumeli," se je spominjal eden od vaščanov, ki so prišli na kraj pristanka: "Vprašali smo ga, kdo je, vendar nam ni odgovoril. Takrat smo ugotovili, da je tujec. To nas je vznemirilo, zato mu je Čeremisin zasegel dolgocevno pištolo, ki jo je imel za pasom. Nato smo mu z gestami pokazali, da bi videli, ali je sam. Prav tako je pokazal, da je sam. Ker je bil padalec tujec, smo se odločili, da ga pridržimo." 

Na tej fotografiji, ki so jo uradno objavili v Moskvi, si ruski državljani ogledujejo razbitine ameriškega izvidniškega letala U-2 iz Turčije, ki je bilo 1. maja sestreljeno nad sovjetskim ozemljem. Pilot je bil identificiran kot 30-letni Francis Gary Powers iz Albanyja v Georgii.

Getty Images

Garyja Francisa Powersa so kmalu odpeljali v Moskvo. Poleg pištole z dušilcem zvoka so uslužbenci državne varnosti našli še nož, sovjetske rublje, kompas, zemljevide ZSSR, zlate prstane in ure, napihljiv čoln, eksplozivno napravo, fotografsko opremo, votli kovanec za en dolar z zastrupljeno iglo in svilen plakat z naslednjimi besedami v 14 jezikih: "Jaz sem Američan in ne govorim rusko. Potrebujem hrano, zavetje in pomoč. Ne bom vam storil nič slabega. Nimam nobenih slabih namenov proti vašim ljudem. Če mi boste pomagali, boste za to nagrajeni."

Vohun

Gary Powers kot zapornik v ZSSR

Sputnik

Incident z U-2 je takoj povzročil velik mednarodni škandal in prekinil načrtovano srečanje med Nikito Hruščovom in Dwightom Eisenhowerjem.

ZDA so trdile, da je Powers opravljal le meteorološka opazovanja za agencijo NASA in da je pomotoma priletel na sovjetsko ozemlje ter se oddaljil od smeri. Vendar so Sovjeti to različico takoj ovrgli, saj so skupaj z razbitinami letala predložili tudi celoten komplet vohunske opreme.

Predmeti, najdeni pri Powersu

Sputnik; Sovfoto/Universal Images Group/Getty Images

Med zaslišanji je bil Powers zelo jedrnat in natančen. Poskušal je biti čim bolj previden, da ne bi rekel česa nepotrebnega. Pilot se je na vsak način izognil besedi "vohun". Čeprav je ustno izrazil pripravljenost za sodelovanje, je skušal preiskavo in sodišče prepričati, da nima dragocenih informacij in da je le poslušni izvrševalec volje in ukazov drugih.

Vojaški kolegij vrhovnega sodišča ZSSR je 19. avgusta 1960 ameriškega pilota obsodil na deset let zapora zaradi vohunjenja. Vendar v sovjetskem zaporu ni preživel dolgo. Na mostu Glienicke v Berlinu so 10. februarja 1962 pilota zamenjali za sovjetskega vohuna Rudolfa Abela, ki je padel v roke Američanom.

Berlin, Nemčija: Pogled na most Glienicke z ameriške strani, kjer je bil pilot U2 Francis Gary Powers zamenjan za obsojenega ruskega vohuna Rudolfa Abela. Most, ki se nahaja med Vzhodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom, se običajno uporablja le za vojaške misije na poti v Potsdam v Vzhodno Nemčijo.

Getty Images

Junak odpadnik

Powersova vrnitev domov je bila sprejeta zelo hladno. Javnost ga je smatrala za izdajalca, in se spraševala, zakaj ni storil samomora ali zakaj ni uničil tajne opreme. Američanom tudi ni bil všeč stavek, ki ga je pilot uporabil v moskovski sodni dvorani: "Vem, da sem storil hud zločin in si zaslužim kazen zanj." 

CIA in senat sta opravila vrsto preverjanj, na podlagi katerih so ugotovili, da Powers med incidentom na nebu in med zaslišanji, ki so mu sledila, ni izdal države. Nekdanji vodja Cie Allen Dulles je marca 1964 o pilotu povedal naslednje: "Opravil je svojo nalogo na zelo nevarni misiji in jo opravil dobro. Mislim, da o tem vem več kot nekateri njegovi nasprotniki in kritiki. 

Francis Gary Powers z modelom vohunskega letala U-2 med pričanjem v senatu ZDA

Getty Images

Kljub temu se Gary Francis Powers do konca življenja ni uspel otresti določene mere sumničavosti s strani družbe. Po razhodu s CIA je začel delati v civilnem sektorju in leta 1977 umrl v požaru v Kaliforniji, ko je letel s helikopterjem televizijske družbe.

Leta 2000, ob štirideseti obletnici incidenta z U-2, je bil Gary Francis Powers posmrtno odlikovan z medaljo vojnega ujetnika, križem za letalske zasluge in medaljo za zasluge za nacionalno obrambo. Dvanajst let pozneje je prejel srebrno zvezdo, eno najvišjih vojaških odlikovanj v ZDA. Pilot jo je prejel posthumno za "izjemno zvestobo", ki jo je izkazal, ko je skoraj dve leti prestajal težka zaslišanja v zaporu Lubjanka v Moskvi. 

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.