Ruski vladarji, ki so se osebno udeležili vseh bojev in se pogumno borili

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Knez Svjatoslav Igorevič

Veliki knez Svjatoslav poljublja mater in otroke ob vrnitvi z Donave v Kijev, 1773

Ivan Akimov / Državna Tretjakovska galerija / Javna domena

Kijevski veliki knez Svjatoslav Igorevič je vedno dajal prednost vojni pred vsemi drugimi poklici in celo državnimi zadevami. "Aleksander (Makedonski) naše antične zgodovine", kot je Svjatoslava označil ruski zgodovinar Nikolaj Karamzin, se je brez predaha boril proti bližnjim in daljnim sosedom Rusije: Hazarjem, Pečenegom, Bolgarom in Bizantincem.

Svjatoslav se je prvič pojavil na bojišču pri štirih letih, ko se je njegova mati kneginja Olga maščevala plemenu Drevljanov za zahrbtni umor svojega moža kneza Igorja. Bodoči poveljnik je sedel na konju in poskušal vreči kopje v sovražnika. Kopje je preletelo med ušesa konja in ga zadelo ob noge. Vojvoda Sveneld je to videl in rekel: " Knez je že začel, sledimo mu." Sovražnik je bil poražen.

Smrt velikega kneza Svjatoslava I. Kijevskega. 972 (iz knjige Ilustrirani Karamzin),1836. Boris Čorikov, najdeno v zbirki Ruske državne knjižnice v Moskvi_

Fine Art Images / Heritage Images/Getty Images

"Ko je Svjatoslav zrasel in dozorel, je začel zbirati veliko pogumnih bojevnikov, bil je hiter kot pardus in se veliko bojeval", piše v kroniki "Zgodba o preteklih letih": "Na pohodih ni imel za seboj nobenih vozov, niti kotlov, niti kuhanega mesa, ampak je jedel na drobno narezano konjsko ali zverinsko meso, ali pa še govedino, pečeno na oglju; ni imel šotora, ampak je spal tako, da si je na glavo razprostrl pokrivalo s sedlom. Enako so počeli vsi drugi njegovi bojevniki. In pošiljal je v druge dežele [odposlance, praviloma pred napovedjo vojne] z besedami: "Prihajam k vam!"

Leta 972 se je Svjatoslav Igorevič vrnil s pohoda v Konstantinopel, ko se je na pragu Dnepra znašel v organizirani zasedi Pečenegov. Le majhen del njegove vojske je prišel domov. Iz lobanje ubitega kneza je Pečenegski kan Kurija naredil skledo za pitje.

Knez Dmitrij Donskoj

Bitka pri Kulikovu, 1849

Adolphe Yvon / Moskva, Velika kremeljska palača / Javna domena

8. septembra 1380 se je združena ruska vojska pod poveljstvom moskovskega kneza Dmitrija Ivanoviča srečala z vojsko mongolskega temnika (vojskovodje) Mamaja na kraju, kjer se reka Neprjadva izliva v Don, na Kulikovem polju (nedaleč od Tule). Rusija, ki je bila skoraj stoletje in pol pod oblastjo Mongolov, je končno dobila priložnost za politično neodvisnost.

"Od stvarjenja sveta ni bilo takšnega boja ruskih velikih knezov kot pri tem velikem knezu vse Rusje", poroča Letopis o Kulikovski bitki: "Ko so se bojevali od šeste do devete ure, je kot dež z oblaka padala kri ruskih sinov in "zoprnežev" in nešteto število mrtvih z obeh strani. Tatari so pobijali Ruse in Rusi so pobijali Tatare. In truplo je padlo na truplo, telo Tatara na telo kristjana; tu in tam je bilo mogoče videti, kako Rus preganja Tatara, Tatar pa Rusa."

Dmitrij Donskoj, ranjen v bitki z Mamaijem, na Kulikovem polju. Gravura, 19. stoletje

Boris Čorikov / revija Rodina, Moskva / Javna domena

V nasprotju s svojimi sovražniki Dmitrij Ivanovič bitke ni opazoval "z visokega hriba". Svojo knežjo obleko je zamenjal z bojarjem Mihailom Brenokom in se boril kot preprost bojevnik. "Veliki vojvoda je imel ves oklep poškropljen in preluknjan, vendar na telesu ni imel ran, s Tatari pa se je spopadel iz oči v oči in bil v prvem boju pred vsemi. Številni knezi in polkovniki so mu večkrat rekli: "Gospod knez, ne prizadevajte si za boj spredaj, ampak bodite zadaj ali na krilu, ali nekje na tujem mestu." Odgovoril jim je: "Kako naj torej rečem: 'Bratje moji, stopimo skupaj kot eden', ampak bom zakril svoj obraz in se skril v ozadje?"

Mongoli so utrpeli uničujoč poraz, sam knez pa je zaradi zmage dobil vzdevek Donskoj. To je bil pomemben korak k osvoboditvi ruskih dežel izpod zatiranja Horde, vendar je bilo potrebnih še sto let, da je to končno postalo resničnost.

Car Peter I.

Portret Petra Velikega, 17. stoletje

Jean-Marc Nattier / Državni Ermitaž / Javna domena

Rusija je več kot dvajset let vodila tako imenovano Severno vojno proti Švedski, po kateri je postala močan imperij in se pridružila evropskim velesilam. Za to zmago je poskrbel car Peter I., ki je večkrat osebno vodil svoje vojake v hude bitke.

"Bojevniki! Prišla je ura, ki bo odločila usodo domovine. Zato ne smete misliti, da se borite za Petra, ampak za državo, ki je zaupana Petru, za svojo družino, za svojo domovino, za našo pravoslavno vero in cerkev. Prav tako vas ne sme zmesti slava sovražnika, ki se zdi nepremagljiv. To je laž, ki ste jo sami večkrat dokazali z lastnimi zmagami nad njim. Pred očmi imejte resnico v boju in Boga, ki je z vami. In zavedajte se, da Petru ni drago njegovo življenje, le da bi Rusija živela v sreči in slavi zaradi vaše dobrobiti", - te besede je car izrekel svojim vojskam na predvečer odločilne bitke pri Poltavi 8. julija 1709. 

Napad ruskih vojakov pod vodstvom Petra I. (v sredini) na švedsko trdnjavo Noteburg oktobra 1702, 1846

Alexander Kocebu / Javna domena

Peter I. tisti dan ni bil le glavni poveljnik, ampak je tudi osebno sodeloval v bojih. Ko sta dva švedska polka skoraj prebila središče ruske obrambe, je car takoj prišel na nevarno območje in vodil protinapad, v katerem je bil sovražnik premagan, preboj pa odpravljen.

7. avgusta 1714 je rusko ladjevje blizu rta Gangut (polotok Hanko) doseglo prvo zmago v svoji zgodovini. Ruske ladje so se prebile skozi gost sovražnikov ogenj, nato pa so se marinci vkrcali na švedske ladje. Kot vedno je bil tudi tokrat car sam v ospredju napada.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.