Artek: Kako je izgledal kultni sovjetski poletni pionirski tabor (FOTOZGODBA)

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Leta 1925 so sovjetske oblasti, ki so se po revoluciji, uničujoči državljanski vojni in lakoti ukvarjale z zdravjem prebivalstva, ustanovile sanatorij, v katerem so otroci okrevali po tuberkulozi.

Na prvem taboru je bilo le 80 otrok, ki so bivali v šotorih na območju reke Artek blizu mesta Gurzuf na jugu Krima. Tako se je začela legendarna zgodovina tabora Artek.

Leta 1928 so se pojavile prve stavbe za otroke. In kdo je takrat vedel, da bo še vedno delujoč tabor do današnjih dni gostil okoli 1,5 milijona otrok!

Leta 1941 so otroci ravno prišli v Artek na prvo poletno izmeno, 22. junija pa se je v Sovjetski zvezi začela druga svetovna vojna. Že naslednji dan je bilo dvesto otrok iz Arteka evakuiranih v gorovje Altaj. Pozneje je ta tabor postal najdaljši v zgodovini, saj so otroci tri leta in pol živeli po taboriščnem urniku, pomagali družinam vojakov in ranjencem v bolnišnicah ter zbirali odpadno kovino za tanke in letala.

Sam Artek je bil okupiran in osvobojen šele aprila 1944, že poleti istega leta pa je tabor sprejel novo skupino otrok - ki so izvirali s Krima.

Šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so veljala za zlato obdobje Arteka. Tabor je dosegel mednarodno raven in gostil na tisoče otrok iz vse Sovjetske zveze in tudi iz socializmu prijateljskih držav.

Artek je obiskovala tudi velika delegacija otrok in mladih komunistov s Kube.

Na spodnji fotografiji pa so sovjetski in indijski otroci na križarjenju po Črnem morju.

Tudi številni afriški otroci so bili povabljeni, da preživijo nekaj časa na Črnem morju...

...pa tudi otroci iz Afganistana.

Velik dogodek je bil obisk ameriške šolarke Samanthe Smith, ki ji je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja skoraj uspelo ustaviti hladno vojno.

Mednarodna skupnost otrok je celo podpisala deklaracije o miru za otroke iz različnih držav: "Mir je življenje! Vojna je smrt! Sovražimo in preklinjamo vojno, nočemo, da eksplodirajo jedrske in vodikove bombe, nočemo, da umirajo naši očetje in jokajo naše matere. Ne želimo umreti. Hočemo mir, jasno nebo in sonce..."

Artek je organiziral tudi mednarodna športna tekmovanja za otroke in vsesovjetska pionirska srečanja.

Artekov stadion je lahko sprejel do sedem tisoč gledalcev.

Artek je bil nekoč glavni simbol sovjetskega pionirskega gibanja, na obisk pa so običajno vabili zelo znane ljudi. Med njimi so bile tudi sovjetske zvezde, kot je prvi človek v vesolju in glavni junak tistega časa - Jurij Gagarin...

...in legendarni sovjetski nogometni vratar Lev Jašin...

...in sam sovjetski voditelj Leonid Brežnjev.

Poleg tega si je legendarni Artek prišla ogledati vrsta mednarodnih gostov. Med njimi so bili indijski voditelji, med njimi Indira Gandhi, Jawaharlal Nehru in Sarvepalli Radhakrishnan (na sliki spodaj)...

...kralj Nepala Mahendra Bir Bikram Shah Dev ter številni drugi svetovni voditelji in znane osebnosti.

Kakšno je bilo torej življenje v Arteku za otroke?

Ves dan je bil strogo načrtovan. Jutro se je začelo ob osmih zjutraj z glasno predvajano glasbo po celotnem taboru.

Pionirska trobenta je postala še en simbol Arteka. Zvok trobente je pomenil vstajanje in spanje, pionirji pa so na trobento pihali tudi opoldne in ob pomembnih priložnostih.

Nujno opravilo po tem, ko so se otroci zbudili, so bile jutranje vaje, ki jih je bilo treba opraviti pred zajtrkom.

Zajtrk se je začel okoli 9. ure zjutraj, otroci pa so bili dežurni in so pomagali pripravljati mize.

Pred poldnevom, ko sončna vročina še ni bila zelo vroča, so otroci preživljali čas na plaži.

Kopanje je bilo dovoljeno le v skupinah in ob posebnem znaku ter le za omejen čas.

Po približno eni uri na plaži so se otroci posvetili učenju in interesnim dejavnostim, na primer šahu...

...gradnji ladij...

...modeliranju avtomobilov...

...slikarstvu...

...in celo izdelavi modela lunarnega roverja!

Če mislite, da je bil poletni pionirski tabor namenjen preživljanju prostega časa, to ni čista resnica. Otroci so bili vsako minuto zaposleni z različnimi stvarmi.

Nato so imeli otroci kosilo, od 14. do 16. ure pa so navadno spali in imeli majhno malico po spanju, t.i. poldnik.

Po 16.30, ko sonce že ni bilo več tako aktivno in močno, so se pionirji spet odpravili na plažo.

Pred večerjo (ki je bila običajno ob 19. uri) so imeli otroci nekaj prostega časa, ki so ga lahko preživeli, kakor so želeli. (Nikoli pa ne za brezdelje). Čas za spanje je bil običajno najpozneje ob 23. uri.

Včasih so pionirje peljali tudi na vodene izlete po Krimu - v Jalto, Sevastopolj in druge velike znamenitosti. Na spodnji sliki so otroci pred znamenitim gradom Lastovičje gnezdo.

Eden od najljubših praznikov otrok je bil Neptunov dan, ki ima korenine v mornarskem praznovanju prečkanja ekvatorja, znanem kot slovesnost prečkanja črte. Običajno je v Arteku potekala kostumirana predstava s plesi in pesmimi. Otroci so se polivali z vodo in se seveda kopali v morju.

En tabor je običajno trajal 21 dni, njegov konec pa so običajno zaznamovali s koncertom in množičnimi dejavnostmi.

Zadnji večer je imel lepo tradicijo "pionirskega ognja", kjer so se odhajajoči otroci zbrali ob ognju, se pogovarjali, delili skrivnosti in svoja občutja ter prepevali pesmi.

Seveda se noben tabor ni končal brez solz. Otroci, ki so skupaj preživeli 21 dni, niso mogli obvladati čustev ob dejstvu, da morajo iti vsak svojo pot in čakati do naslednjega leta ali, še huje, da se nikoli več ne srečajo.