Katere vzhodnjaške značilnosti so bile pogoste v vsakdanjem življenju ruskih carjev?

Russia Beyond; Foto: Michael Nicholson/Corbis, Javna domena/Getty Images
Moskovski vladarji, ki so premagali kane Zlate horde, so v svojem vsakdanjem življenju in obredih ohranili številne vzhodnjaške tradicije in stvari, ki so jih v rusko življenje prinesli stiki z mongolskimi Tatari.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Ivan Vasiljevič, prvi ruski car, je že v 16. stoletju postal znan kot "Grozni". Ta beseda je bila v takratnem ruskem jeziku pomensko blizu besedama "mogočen" in "pomemben". Sodobnikom je bilo jasno, zakaj je car dobil tak vzdevek - pod njegovo vladavino sta bila namreč osvojena kanata Kazanski in Astrahanski, ostanka razpadle Zlate horde.

Car je želel, da bi za to izvedel ves civilizirani svet, toda kako to storiti brez mednarodnega tiska? V tistem času so njegovo funkcijo opravljale depeše in zapiski tujih veleposlanikov. Kako pa jih navdušiti? Zagotovo z razkošnimi pojedinami! Prav med takšnimi dogodki so bili še posebej očitni vzhodnjaški obredi in navade, ki so jih prevzeli Rusi.

Služenje carju vladarjev osvojenih držav

Angleški trgovec, ki je želel ostati anonimen, je po pojedini na dvoru Ivana Groznega leta 1557, zapisal: "Ko je prišel čas za večerjo, so nas odpeljali v carjevo jedilnico. <...> Na najvišjem koncu ene od miz so sedeli Njegovo veličanstvo, njegov brat in kazanski car v ujetništvu. Dva loka nižje je sedel sin kazanskega carja, petletni otrok. Za tretjo mizo so sedeli tako imenovani Črkezi, ki služijo carju v njegovih vojnah proti sovražniku."

Za Ivana Groznega je bilo pomembno, da tujcem pokaže, da je bil Kazanski kanat osvojen in da njegov zadnji kan služi ruskemu carju. Anglež je omenil "carja ujetnika": kana Jadigar-Mohameda, ki je po zavzetju Kazana leta 1552 začel s služenjem Ivanu Groznemu in bil pozneje krščen v pravoslavje z imenom Simeon Kasajevič. Na carskem banketu je bil deležen najvišje časti - kot kan je bil enak carju in je sedel za njegovo mizo. Tuji veleposlaniki so se s takšno navado srečali že večkrat: na primer leta 1586, v obdobju vladanja Fjodorja Ivanoviča, so krimski, kasimovski in sibirski carjeviči skupaj z njim sprejemali veleposlanike.

Anglež na pojedini Ivana Groznega omenja tudi Črkeze - prednike Adigov in Kabardinov - ljudstvo, ki je sredi 16. stoletja posedovalo obalo Kaspijskega morja in priznavalo oblast ruskega carja nad njim. V tem času so stiki med ruskimi in tatarskimi plemiškimi družinami postali zelo močni. Sklenjene so bile številne poroke, ki so okrepile vezi med Rusijo in deželami nekdanje Zlate horde. Tudi sam car Ivan Grozni je bil v sorodu s Črkezi.

Poroke s plemiči iz osvojenih dežel

Simeon Bekbulatovič, portret neznanega slikarja, druga polovica 16. stoletja, začetek 17. stoletja

Druga žena carja Ivana, s katero je živel osem let, je bila Marija Temrjukovna (Kučenija, preden je bila krščena v pravoslavje), črkaška princesa. Njen nečak je bil carjevič Sain-Bulat, ki je sprejel pravoslavje kot Simeon Bekbulatovič. Imela je tudi brata Saltankula, ki je v Rusiji postal Mihail Čerkaški. Mihail je služil kot vojskovodja v Moskovskem carstvu, Simeon pa je leta 1575 na ukaz Ivana Groznega celo 11 mesecev vladal državi.

Tradicija vzpostavljanja družinskih vezi s plemstvom osvojenih dežel je vzhodnjaška tradicija, ki so jo v Rusijo prinesli kani Horde. V XIV. stoletju je vladar Zlate horde, Uzbek-kan, svojo sestro Končako, ki je sprejela pravoslavje kot Agafja, poročil z moskovskim knezom Jurijem Danilovičem. Oče Ivana Groznega, moskovski knez Vasilij III., se je poročil s Solomonijo Saburovo (družina Saburovih je izhajala iz tatarskega plemstva, ki se je preselilo v Rusijo). Vasilij III. je svojo sestro Jevdokijo poročil s tatarskim knezom Kudaj-Kulom, sinom kazanskega kana.
Druga žena Vasilija III. je bila Jelena Glinskaja. Knezi Glinskiji so trdili, da so potomci Mansurja, sina temnika Horde Mamaja. Prav Jelena Glinskaja je postala mati Ivana Groznega.

Krone vladarjev osvojenih dežel

Kape ruskega carstva

Monomahova krona (znana kot Monomahova kapa), glavna krona moskovskih knezov od konca 15. stoletja, je simbolizirala izvor vladarske moči moskovskih knezov od kijevskih knezov. Med veleposlaniškimi sprejemi pa so bile tam tudi krone drugih carstev - Astrahanskega, Kazanskega in Sibirskega - postavljene na stojala in mize v bližini prestola. Na takšen način je bila poudarjena oblast ruskega carja nad temi carstvi. Te "kape" so bile obvezne tudi na slovesnostih ob kronanju ruskih carjev.

Predaja orožja pred vstopom na carski dvor

Danilevskij E.I. Ivan Grozni. Angleško veleposlaništvo

Rusi so iz diplomatske tradicije Zlate horde prevzeli pravilo, da na carski dvor ne sme nihče vstopiti z orožjem. Takšna so bila pravila v Saraju, prestolnici hordeških knezov. Evropski diplomati, ki so morali zaradi svoje časti vedno nositi orožje, so morali ob vstopu v Kremelj odložiti meče.

Združitev diplomatskega sprejema in pojedine

LITOGRAFIJA

V mongolskih palačah so pred diplomatskim sprejemom prinesli čašo "kumisa" (fermentiranega kobiljega mleka [op. prev.]). Naprej je iz nje pil sam kan, nato pa še vsi ostali, vključno s prihajajočim veleposlanikom. Na ruskih prireditvah pa je pitje vina "iz carjevih rok" (iz čaše, poslane v njegovem imenu), je bil zaključni del sprejema. Najuglednejši veleposlaniki so bili nato povabljeni na carsko pojedino.

Vzhodnjaški elementi v zunanjem videzu in obredih

Ruska razglednica iz začetka 20. stoletja z motivom Ivana Groznega, ki je bil veliki knez Moskovski od leta 1533 do svoje smrti leta 1584. - Michael Nicholson

Od Ivana Groznega dalje so ruski vladarji nosili "tafijo", okroglo kapo iz blaga, ki jim je tesno pokrivala glavo (podobno srednjeazijski "tjubiteki" [op. prev.]). Car Ivan si je, kot je bilo v navadi pri takratnih vojskovodjih, tudi tistih iz Zlate horde, obril glavo, saj bi lahko dolge akcije postale gojišče nalezljivih bolezni. Ker je veljalo, da je neprimerno hoditi naokrog z golo glavo, so car in bojarji nosili "tafijo", na katero so po potrebi dali tudi drugo pokrivalo. Lahko pa so imeli na glavi samo "tafijo". Domače "tafije" so bile preproste, medtem ko so bile slavnostne okrašene z zlatimi vezeninami in dragimi kamni.

Značilnosti horde so se ohranile tudi v slovesnem videzu ruskih carjev. Njihovi obredni stražarji, tako imenovani рынды "rindi" (vojščaki z viteškim orožjem ter telesna straža Moskovskih Velikih knezov in ruskih carjev v XIV-XVII. stoletju [op. prev.]), so imeli v rokah saadake, ordske loke, in so bili oblečeni v obredna oblačila, imenovana "terlik" (beseda mongolskega izvora). Ruski carji so z vključitvijo vzhodnjaških značilnosti in predmetov v obrede svojim novim podanikom, prebivalcem nekdanjih kanatov, pokazali, da ima njihov novi car znane vzhodnjaške lastnosti in atribute oblasti.

"Turga", poseben arabski podpis v dopisovanju

Ruski carji so imeli poseben "podpis" za dopisovanje z muslimanskim svetom - s kani ostankov Horde in sultani Osmanskega imperija. Imenoval se je "tugra" in je bil poseben znak vladarja, ki ga je dajal na vse svoje izhodne dokumente. Ruski carji so v svoji diplomatski korespondenci z Vzhodom želeli uporabljati simbole oblasti, razumljive v muslimanskem svetu.
Prvo "tugro" ruskih carjev najdemo leta 1620. Zadnji, ki jo je uporabil v dopisovanju, pa je bil Peter Veliki. "Peter Prvi, sin Alekseja, padišah Rusije", takšna je bila prevedena iz stare osmanščine "tugra" ruskega imperatorja.

V obdobju Petra Velikega se je končala odvisnost ruske države od kanov. Zadnja oseba, ki ji je bila izrečena "spominska slovesnost" (simbolični poklon), je bil krimski kan. Kar zadeva dvorne obrede in carsko obleko, se je Peter odločil dokončno opustiti stare moskovske tradicije: svoje podanike je oblekel v evropska oblačila in uvedel nova dvorna pravila (na primer pri obredih se je namesto kanskih kron začela uporabljati krona Ruskega imperija.)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke