Zakaj je ta ameriški podjetnik prišel v Rusijo in sprejel pravoslavno vero?

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Nekdanji ekstremni športnik in strokovnjak za mednarodne odnose, 42-letni Richard Burgunder iz Kolorada, pripoveduje o življenju študenta v Sankt Peterburgu in pojasnjuje, zakaj je sprejel pravoslavno vero. Predstavljamo vam, kako se je spremenil njegov pogled na Rusijo, potem ko je to državo doživel kot študent.

Od napačnih predstav do kritičnega razmišljanja

Bele noči

Osebni arhiv

Ruska kultura me zanima že od otroštva, ko smo bili pogosto bombardirani z negativnimi stereotipi o Rusih. Tudi v zadnjih dneh Sovjetske zveze so mnogi Američani verjeli, da lahko vsak dan nastopi jedrski holokavst, in od takrat naprej nas poskušajo indoktrinirati v svoj pogled na svet.

Vedno sem bil kritičen mislec in spraševal sem se, zakaj v filmu, televiziji, popularni kulturi in medijih ni drugih perspektiv. Med študijem na univerzi Penn State sem sklenil prijateljstva s številnimi ljudmi z vsega sveta, ki so razširili moje zanimanje za druge kulture. Nato sem tri leta preživel v New Yorku, kjer sem spoznal še več ljudi iz slovanskih držav, vključno z Rusijo. Moji vrstniki so mi pripovedovali o svoji domovini, kar mi je pogosto vzbujalo misli na pustolovščine in skrivnosti. Zato sem se odločil, da obiščem Rusijo.

Kulturna ekskurzija mednarodne poletne šole univerze ITMO

Osebni arhiv

Leta 2013 sem se preselil v Kolorado, da bi se osredotočil na kariero profesionalnega ekstremnega športnika in športnega menedžerja. Prijavil sem se celo za delo na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014, vendar sem žal zamudil. Priložnost se mi je končno ponudila leta 2019. Sprva sem iskal izobraževalni program in se vpisal na Mednarodno poletno šolo ruskega jezika in kulture na univerzi ITMO v Sankt Peterburgu.

Kulturna prestolnica Rusije

Z ulično umetnico na Dvornem trgu.

Osebni arhiv

Pred obiskom Rusije sem že dobro poznal številne znane avtorje ruske književnosti. Prebral sem "Arhipelag Gulag" in "Rakov oddelek" Aleksandra Solženicina, "Male tragedije" Aleksandra Puškina, "Bese" Fjodorja Dostojevskega. Gledal sem risanke in filme iz sovjetskega obdobja. Potovanja sem se zelo veselil; veliko sem bral in se o njem pogovarjal s prijatelji. Z vsem srcem sem pričakoval zelo intrigantno izkušnjo, povsem drugačno kulturo. In pričakovanja, ki sem jih imel, so bila nedvomno presežena.

Muzej križarke Aurora s študenti ITMO.

Osebni arhiv

Bilo je julija - in kot se spomnim, je bilo precej hladno in veliko je deževalo. V času mojega bivanja so bili le trije sončni dnevi. Dan mojega prihoda je bil eden izmed njih. Bilo je okoli 15. ure in moj prijatelj iz ITMO me je peljal na ogled mesta. Končala sva po polnoči in prvič v življenju sem bil priča neverjetnim belim nočem. Če sem iskren, o vsem tem nisem vedel veliko. Spraševal sem se, zakaj je zvečer svetlo kot podnevi, in razložil mi je, da je to zaradi belih noči.

Obenem pa je bilo tako zelo impresivno z dvižnimi mostovi, ki so vodili do obzorja, pa tudi z glasbo, hrano in množico ljudmi naokoli... Resnično praznično!

Diploma

Osebni arhiv

V pogovoru z domačini sem slišal, da Sankt Peterburg imenujejo kulturna prestolnica Rusije, in s tem se nedvomno strinjam. Mesto je bilo osupljivo lepo in čisto. Prebivalci so bili vljudni, zelo radi so pomagali in povedali svoje mnenje, kar je naše dialoge pogosto spremenilo v zelo zanimive pogovore.

Zaključni projekt poletne šole ITMO

Osebni arhiv

Baročna arhitektura in ohranjenost zgodovinskih stavb po vsem mestu sta bila prava paša za oči. Nič pa ni bilo bolj osupljivega kot pogled na številne čebulne kupole pravoslavnih cerkva, ki so se ob sončnem zahodu bleščale po vsem Sankt Peterburgu.

Sveti trenutki

Na vrhu katedrale sv. Izaka

Osebni arhiv

V Združenih državah Amerike ni veliko pravoslavnih vernikov - manj kot 1% - vendar njihovo število v zadnjih letih narašča.
Zdaj sem eden izmed njih. Vzgojen sem bil v katoliški veri in sem jo prakticiral večino življenja do odraslosti. Vendar sem se od katolištva odcepil, saj ga je globalizem vse bolj spodkopaval. V zgodnejši fazi svojega duhovnega prebujanja sem raziskoval tradicionalne katoliške cerkve v gorah Kolorada, vendar me niso prepričale.

Ker sem se že prej zanimal za rusko kulturo, sem začel raziskovati pravoslavje. Sprva sem o pravoslavju vedel zelo malo, saj mi je bilo popolnoma tuje. Z zahodnega vidika je pravoslavno cerkev obdajala nekakšna skrivnostnost. Več o pravoslavju sem se začel učiti z branjem številnih spletnih publikacij in knjig.

Dve izmed najbolj vplivnih knjig, ki sta me navdušili nad pravoslavjem, sta bili "‘Holy Rus’:The Rebirth of Orthodoxy in the New Russia" (Sveta Rus': Preporod pravoslavja v novi Rusiji) avtorja Johna P. Burgessa in "The Making of Holy Russia: The Orthodox Church and Russian Nationalism Before Revolution" (Pravoslavna cerkev in ruski nacionalizem pred revolucijo) Johna Stricklanda.

Knjiga Johna Burgessa je bila še posebej zanimiva, saj je tudi sam prihajal iz mojega rojstnega mesta in je s svojo družino veliko potoval po Rusiji, kjer je dokumentiral oživljanje pravoslavja. Njegova knjiga me je navdihnila, da sem se poglobil v pravoslavje v Rusiji.

Pred Petropavlovsko trdnjavo in katedralo sv. Petra in Pavla.

Osebni arhiv

Med bivanjem v Sankt Peterburgu sem obiskal še Nikolsko pomorsko katedralo, katedralo svetega Izaka in katedralo v Kazanu. Arhitektura, ikonografija in zlato so me resnično navdušili.

Bilo je, kot da bi se vrnil v stare čase, in takrat sem se resnično počutil, kot da sem v drugem svetu. Povzpel sem se tudi na streho katedrale svetega Izaka - in razgled z vrha je bil fenomenalen. Te izkušnje so utrdile moje prepričanje, da je pravoslavje v primerjavi s katolištvom bolj pristno.

Leta 2020 sem sprejel pravoslavno vero. Pet tednov sem preživel kot katehumen - nekakšen študent - z menihi v samostanu Svete Trojice blizu Jordanvilla v New Yorku, ki je najsvetejši samostan in teološka šola na Zahodu pod okriljem Ruske pravoslavne cerkve zunaj Rusije.

Pravoslavni krst v samostanu Svete Trojice v Jordanvillu v New Yorku z jeromonahom in pomočnikom dekana v semeniški šoli ter učiteljem v semeniški šoli in duhovnikom v samostanu Svete Trojice.

Osebni arhiv

27. decembra 2020 sem bil krščen. Imel sem občutek, da so me popeljali v preteklost in da sem doživel popolnoma drugačen svet. Odkar sem sprejel pravoslavno vero, se je moj pogled na svet precej spremenil. Čutim, da sem postal bolj zavesten in prisoten.

Najpomembnejša stvar v življenju pravoslavne osebe je živeti življenje, osredotočeno na Boga, v nasprotju z življenjem, osredotočenim na človeka. Starši in družina so me pri spremembi vere podpirali, vendar ne razumejo v celoti teološkega izročila pravoslavja. Od vseh pravoslavnih svetnikov mi je najbližji sveti Anton Puščavnik, saj nekateri vidiki njegovega življenja odsevajo moje lastno.

Zdaj bi rad videl več Moskve, s katero sem se srečal le ob menjavi letališča, in morda obiskal Rusijo pozimi, da bi videl zasnežena drevesa in čebulne kupole.

Kot nekdanjega profesionalnega ekstremnega športnika me zanima tudi vzpon na goro Elbrus, prav tako pa bi se rad udeležil Skymarathona leta 2023.

Richard Burgunder je ustanovitelj in direktor zasebne obveščevalne agencije, ki z zbiranjem, analiziranjem in razširjanjem informacij uspešno zagotavlja učinkovite rešitve.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.