Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
- Naročite se na naš Telegram kanal
- Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
- Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja
1. José de Ribas
Javna domena
José de Ribas, potomec plemenite katalonske dinastije, je začel služiti Rusiji na povabilo favorita carice Katarine II., grofa Alekseja Orlova, s katerim se je leta 1769 srečal v Italiji. Ambiciozni mladi častnik neapeljske garde je z veseljem sprejel ponudbo - na Apeninskem polotoku mu je bilo premalo prostora.
Pogumni Španec je zaslovel na bojiščih proti Osmanskemu imperiju. Za sodelovanje pri uspešnem napadu na domnevno nepremagljivo trdnjavo Ismail na obrežju Donave 22. decembra 1790 je de Ribas prejel meč z diamanti in posestvo z 800 kmeti.
"Prvi je napadel sovražnika z ladij in otoka, med napadom pa je pod poveljstvom treh kolon desantnih enot bil prisoten povsod, kjer je bila potreba večja, pogumno spodbujal svoje vojake, zavzel obalne baterije, ujel omenjenih sovražnikov in kot trofeje vzel sto trideset zastav," je o "donavskem junaku", zapisal vrhovni poveljnik Aleksandr Suvorov, ki je vodil napad.
Leta 1794 je Katerina II. naročila Joseju de Ribasu, naj na mestu nekdanje turške trdnjave Hadžibej ustanovi mesto. Tako se je rodil "morski biser" Odesa, katere gradnjo je Španec označil za najpomembnejše dejanje svojega življenja. Danes se glavna mestna ulica v njegovo čast imenuje Deribasovska ulica.
2. Augustin de Betancourt y Molina
Javna domena
Augustin de Betancourt, ki je izviral s Kanarskih otokov, je veljal za enega najbolj nadarjenih arhitektov in inženirjev zgodnjega 19. stoletja. Leta 1807 se je odločil zapustiti državo, ki je hitro tonila v politično krizo, in odšel v Rusijo, kjer je bil vpisan v spremstvo "za posebna naročila imperatorja" Aleksandra I.
"Imperator in vsi člani carske družine so me sprejeli s spoštovanjem, na katerega nisem mogel računati niti ga pričakovati," je Betancourt pisal svojemu bratu. "Sam mu poročam o zadevah, ki mi jih je dodelil, in vsak dan dobivam dokaze, da je zadovoljen z mojim delom. Zagotavljam vam, da z menoj ne ravna kot gospodar s služabnikom, ampak kot s prijateljem."
Španec je imel proste roke in se je uveljavil na povsem drugih področjih, od gradnje mostov in cerkva do načrtovanja parnih strojev za papirno industrijo. Prav Betancourt je zgradil prvo tovarno-žago v Sankt Peterburgu v Rusiji in znamenito manežo v Moskvi, ki je danes eno glavnih razstavišč v prestolnici.
3. Jaime de Bourbon
Legion Media
Pretendent za španski prestol vojvoda Jaime de Bourbon iz Madrida in Anjouja je zelo redko obiskal Iberski polotok. Razlog za to so bili neuspehi španskih Burbonov v boju za oblast v državi.
Vojvoda Jaime je živel in študiral v različnih evropskih državah, dokler se leta 1896 ni znašel v Rusiji, kjer ga je čakala bleščeča vojaška kariera. Pred činom polkovnika je Špancu uspelo služiti v carski gardi, sodelovati v intervenciji zavezništva osmih sil na Kitajskem leta 1900 in rusko-japonski vojni v letih 1904-1905.
Na bojišču je bil španski aristokrat vedno v ospredju in je izkazoval neomajen pogum. V eni od bitk proti japonski vojski je general Aleksandr Samsonov skušal vojvodo odpeljati z nevarnega območja in ga opomnil, da Španija potrebuje njegovo življenje. "General, če bi bil strahopetec, ne bi bil vreden svoje države!" - mu je odgovoril Jaime de Bourbon.
Vojvoda madridski in anjoujski, ki je leta 1910 zapustil rusko službo, ni nikoli postal kralj. Naslednjih dvajset let je potoval po Evropi in občasno obiskal Španijo, dokler ni leta 1931 umrl v Parizu.
4. Enrique Líster
Legion Media
Enrique Líster se je rodil v La Coruni in leta 1932 prvič prispel v Sovjetsko zvezo. Španska komunistična partija ga je nato poslala na vojaško in politično usposabljanje v Moskvo.
Poleg usposabljanja je Enrique sodeloval pri gradnji podzemne železnice v prestolnici. "V prvem mesecu sem osvojil naziv udarnika in izpolnil normo 132 odstotkov. Pod to mejo nisem nikoli šel, v naslednjih mesecih pa sem jo celo presegel," je ponosno zapisal v svojih spominih "Naša vojna".
Med špansko državljansko vojno je Líster sodeloval pri oblikovanju milice in poveljeval 5. armadnemu korpusu republikanske vojske. Po zmagi frankistov se je vrnil v Sovjetsko zvezo, kjer pa je moral kmalu znova vzeti v roke orožje.
Pod imenom Eduard Lisicin se je v Rdeči armadi vztrajno boril proti Nemcem in sčasoma dosegel čin general-majorja. Po vojni se je preselil v Jugoslavijo, po Francovi smrti pa se je leta 1977 vrnil v rodno Španijo.
5. África de las Heras Gavilán
Legion Media
África de las Heras Gavilán, rojena v španskem Maroku, je več kot 45 let delala za sovjetske obveščevalne službe. Bodoča agentka "Patria" ("domovina") je začela sodelovati s Sovjetsko zvezo že leta 1937 v Madridu, prav na vrhuncu državljanske vojne. Po porazu Republike je tako kot številni španski komunisti pristala v Moskvi.
Spomladi leta 1942 se je Španka, ki si je že dolgo želela boriti proti Nemcem na fronti, znašla v obveščevalnem in sabotažnem oddelku "enota Zmagovalci". "Prejeli smo telegrame od tridesetih bojnih skupin. Šifriranje, oddajanje, sprejemanje, dešifriranje... Skoraj nismo imeli časa za spanje. V naši enoti je vladala železna disciplina in bili smo povezani kot pravi bratje in sestre," se spominja Afrika.
Leta 1946 je África de las Heras Gavilán dobila ponudbo za delo v nelegalni zunanji obveščevalni enoti. Prisiljena je bila prekiniti vse vezi z družino in prijatelji ter oditi v Latinsko Ameriko, kjer je delala več let.
Od začetka sedemdesetih let je Španka stalno živela v Moskvi, kjer je usposabljala bodoče obveščevalce. Operacije, v katere je bila "Patria" vključena, so še danes tajne.
Mogoče ste že slišali o sedmih tujcih ki so spremenili Rusijo ?