Ruska ljubica Herberta Wellsa, ki je veljala za agentko dveh obveščevalnih agencij

Narodni muzej Republike Tatarstan; George Charles Beresford
Baronico Marijo Budberg lahko označimo za eno najbolj skrivnostnih agentk obveščevalnih služb 20. stoletja. Še vedno pa ni jasno, ali je bila sploh povezana s tajnimi službami.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Imenovali so jo "železna ženska" in "rdeča Mata Hari", saj so jo sumili, da je delala za dve obveščevalni službi hkrati: sovjetsko in britansko. Življenje Marije (Mure) Zakrevske, hčerke deželnega posestnika, ki je po poroki postala baronica Budberg, je zavito v toliko mitov in ugibanj, da bi zelo težko našli resnico.

Nenavadna lepota

Marija Budberg je bila prava usodna ženska: imela je dva zakona ter nešteto dolgotrajnih in kratkotrajnih ljubezenskih zvez, med drugim tudi s slavnim pisateljem Herbertom Wellsom.

Kljub temu je bilo Muro težko označiti za lepotico. "Vsekakor je neurejena, na čelu ima številne moteče gube, nos ima zlomljen. Zelo hitro je, požira ogromne kose, pije veliko vodke in ima grob, pridušen glas, verjetno zato, ker je zagrizena kadilka," je baronico opisal avtor "Vojne svetov" in "Nevidnega človeka".

Fotografija (16 cm x 12 cm) iz zbirke Muzeja A.M. Gorkega in Fjodorja Šaljapina prikazuje Marijo Ignatjevno Budberg (rojeno Zakrevsko) (1892-1974), ki je bila več kot petnajst let prijateljica, tajnica in pomočnica pisatelja pri njegovem ustvarjalnem in književno-založniškem delu.

"Toda kadarkoli sem jo videl ob drugih ženskah, se je vsekakor izkazala za privlačnejšo in zanimivejšo od drugih," - je dodal pisatelj.
Budbergeva je imela močno privlačnost in seksualnost, kar ji je zagotovilo veliko vojsko oboževalcev. Eden od njih je baronico pritegnil v svet vohunskih skrivnosti.

V tajni službi?

Bruce Lockhardt (1886-1970), pisatelj in novinar, okoli leta 1930

Avgusta 1918 so Budbergevo aretirali v Moskvi skupaj s sirom Bruceom Lockhartom, njenim tedanjim ljubimcem, vodjo britanske posebne misije v Sovjetski zvezi. Diplomat je bil osumljen sodelovanja v zaroti zahodnih veleposlanikov za rušenje oblasti boljševikov. Čez čas so ga izpustili in deportirali.

Marijo Budberg pa so obtožili vohunjenja za Veliko Britanijo. Vendar je bila tudi ona kmalu izpuščena, domnevno po tem, ko je privolila v delo za sovjetske tajne službe.

Naslednje življenjsko obdobje baronice je povezano s slavnim sovjetskim pisateljem Maksimom Gorkim, pri katerem je bila najprej pomočnica, nato pa je dejansko postala njegova zakonska žena. Po eni od verzij je menda celo vohunila za pisateljem.

Gorki in Budberg, fotografija najkasneje iz leta 1933

Skupno življenje z genijem sovjetske književnosti Budbergevi ni preprečilo intimnega odnosa s Herbertom Wellsem, ki je bil nekoč gost v njunem domu. Ljubosumnemu Gorkemu je rekla: "Tudi za najbolj zaljubljeno žensko sta dva slavna pisatelja naenkrat - to je preveč!"

Gorki je s svojo partnerico živel nekaj časa v Sovjetski zvezi, nekaj v Italiji, vse dokler se ni leta 1933 dokončno vrnil v domovino. Mariji, ki se je odločila ostati na Zahodu, je zapustil del svojega obsežnega arhiva. V arhivu pa je hranil svojo korespondenco z ljudmi, ki niso bili zadovoljni s sovjetsko oblastjo.

Usoda arhiva, tako dragocenega za sovjetske tajne službe, ostaja nejasna. Po besedah diplomata Vladimirja Karjagina ga je odnesla v Talin, kjer je med drugo svetovno vojno izginil. Toda Nina Berberova, baronicina prijateljica, je bila prepričana: "Mura je arhiv prenesla v ZSSR".

Dvojni agent?

Angleški pisatelj H. G. Wells (1866-1946) kadi cigaro po kosilu v klubu Gargoyle, Soho, London, 25. marec 1939. Prvotna objava: Picture Post - 110 - Soho - pub. 1939

Ko je ostala sama, je Marija na Dunaju poiskala Lockharta in z njim ponovno navezala tesne stike. Leta 1934 sta se skupaj pojavila na premieri filma "Britanski agent", ki je bil posnet po njegovem romanu in je temeljil na dogodkih v Moskvi leta 1918. Lockart je sam poudaril, da je od nekdanje ljubice prejel takrat veliko vrednih tajnih informacij o Sovjetski zvezi.

Budbergeva se je z Gorkim srečala le še enkrat, in sicer 18. junija 1936. Ker je bil hudo bolan, je svojo dolgoletno ljubico povabil na obisk. Obstaja hipoteza, da je baronica dobila nalogo zastrupiti pisatelja, ki je imel v tem času zelo napete odnose s Stalinom.

Po kratkem obisku Mure je Gorki, ki je že okreval, nenadoma umrl. Kozarec, ki mu ga je dala baronica, da bi z njim splaknil tablete, je izginil brez sledu. Vendar pa ni nobenega dokaza o Budbergovi krivdi.

19. junij 1936: Slovesnost ob poslovitvi od pisatelja Maksima Gorkega (Alekseja Maksimoviča Peškova) v Stebrni dvorani v Domu sindikatov v Moskvi

Baronica je svoja poznejša leta preživela v Londonu. Naselila se je v neposredni bližini Herberta Wellsa, ki jo je vedno oboževal. Pisatelj ji je zapustil sto tisoč dolarjev, ki so ji zagotovili udobno starost.

V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja je baronico opazila angleška protiobveščevalna služba MI-5. Zaradi pobega dveh britanskih sovjetskih agentov v Moskvo so jo osumili sodelovanja s sovjetskimi tajnimi službami (eden od njih, Guy Burgess, je bil pogost obiskovalec Marijine hiše), vendar je bila ta zadeva omejena le na zaslišanje.

Baronica Mura Budberg v svojem londonskem stanovanju, 1972

Vprašanje, za katero obveščevalno slušbo je delala Mura Budberg, sovjetsko ali britansko, ali pa za obe hkrati, še danes ostaja neodgovorjeno. Tik pred smrtjo baronice leta 1974 je skrivnostno zgorel ves njen osebni arhiv.

Povsem mogoče je, da slavna vohunka ni imela nobenega opravka s tajnimi službami. Navsezadnje je Nina Berberova zapisala: "Če je kaj potrebovala, je bila to le njena lastna legenda, ki jo je ustvarjala vse življenje". 

Tukaj lahko preberite vse, kar ste si želeli vedeti o ruski in sovjetski tajni službi.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke