Vse, kar ste si želeli vedeti o ruski in sovjetski tajni službi

Getty Images
Desetletja dela pod krinko, zbiranja informacij, vohunjenja in likvidacij državnih sovražnikov - vse to so bile in so še vedno naloge ruske (in nekdaj sovjetske) tajne službe.

Tako kot druge države je tudi Rusija skozi zgodovino imela neko obliko tajne službe. Car Ivan Grozni (vladal 1533-1584) je bil morda prvi vladar, ki je ustanovil svojo tajno službo: opričnike, "pasjeglave ljudi", ki so bili njegova najbolj zvesta straža in rablji njegovih sovražnikov. Bili so daleč od obveščevalne ali protiobveščevalne dejavnosti, a to je vseeno bilo 16. stoletje.

Tudi Romanovi so imeli svoje načine za nadzor prebivalstva in zatiranje revolucionarjev. Eden od primerov je bila Ohrana, Oddelek za zaščito javne varnosti in reda. Organizacija je bila nekaj časa celo učinkovita, a te posebne sile niso mogle zaustaviti boljševikov leta 1917 pred uničenjem carskega režima.

Prihajajo čekisti

Feliks Dzeržinski

Kmalu po demontiranju starega varnostnega sistema so boljševiki zgradili svojega. V začetku 20. stoletja se je pojavila nova vrsta sovjetskih specialnih organizacij: VČeka, OGPU, NKVD in KGB.

Prvi, ki so mu rekli čekist, je bil Feliks Dzeržinski, Leninov prijatelj. Bil je brutalen, temeljit in neusmiljen, njegovo ime pa še vedno buri duhove. Od svoje ustanovitve se je VČeka osredotočila na zatiranje protisovjetskih tujih agentov. Somerset Maugham, britanski avtor in vohun, ni zmogel preprečiti oktobrske revolucije leta 1917. Osem let kasneje je britanski vohun Sidney Reilly (prototip James Bonda) umrl pod streli čekistov.

Skrivne misije, umazane igrice

Sovjetske tajne službe so bile še posebej nagnjene k likvidaciji tistih, ki so veljali za sovražnike države. Tudi v tujini so tajni agentje našli in ubili več vodij belega gibanja, nacionalistov in seveda Leva Trockega, Stalinovega nekdanjega rivala med boljševiki.

Lavrentij Berija

Ugled sovjetskih tajnih služb je še vedno mračen, saj so te sodelovale v Stalinovih čistkah, v katerih so v obdobju med 1930 in 1953 v zapor poslali 3,8 milijonov ljudi, 786.000 pa jih je bilo obsojenih na smrt. Tudi vodje tajnih služb so pogosto končali v zaporih, na sodiščih in bili ubiti. Takšno usodo so doživeli Genrih Jagoda, Nikolaj Ježov in Lavrentij Berija, tri vodje OGPU in NKVD pod Stalinovo vladavino.

Agentje pod krinko

Državne varnostne službe so se borile proti sovražnikov (pravim in namišljenim), obveščevalni oficirji pa so se osredotočali bolj na tujino, tako v času vojne kot miru. Med drugo svetovno vojno so Sovjeti izpeljali na ducate uspešnih operacij, ki so pripomogle k zmagi nad nacizmom.

SMERŠ: Zgodba o najuspešnejši sovjetski kontraobveščevalni službi

Ubijalec Stalinovih sovražnikov: Najnevarnejši sovjetski vohun v akciji

Zvezde vohunjenja

Hladna vojna je prinesla nove izzive in vohune prisilila k uporabi krink. Ste vedeli, da sta bila Einsteinova ljubica in veleposlanik Kostarike v Jugoslaviji sovjetska tajna agenta?

Sovjetski agentje so bili znani po svojih vohunskih spretnostih. Prisluškovali so celo Franklinu Rooseveltu med Teheransko konferenco leta 1943 in ameriškemu veleposlaništvu v Moskvi.

Cia in druge zahodne tajne službe pa so ves čas izzivale svoje sovjetske kolege. Med hladno vojno je več krajev v Moskvi postalo pravo bojišče med sovjetskimi in ameriškimi obveščevalci. Tudi zbirka predmetov, ki jih je KGB zasegla zahodnim vohunom zgleda precej zanimivo.

In danes?

Vladimir Putin

KGB in Sovjetska zveza sta že zdavnaj del preteklosti, njuna dediščina pa živi dalje. Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je bil oficir KGB-ja in je v 80. letih deloval v vzhodni Nemčiji.

Tudi danes so obveščevalne službe aktivne, ne le FSB (Zvezna služba za varnost). Obstaja tudi FSO (Zvezna služba za zaščito), ki varuje najpomembnejše Ruse. O pravi naravi njihovega dela pa seveda ne vemo veliko, saj so podatki o njihovih operacijah nedostopni.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke