Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
- Naročite se na naš Telegram kanal
- Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
- Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja
1. Zastava se je pojavila med vladavino Petra I.
Javna domena
Zgodovinarji za leto rojstva ruske zastave štejejo leto 1668. Prototip se je prvič pojavil na prvi ruski ladji "Orel" med vladavino carja Alekseja Mihajloviča. Vendar ni znano, kako je bil videti in kako so bila razporejena polja. Omenja se le, da so za šivanje uporabili tkanine rdeče, bele in modre barve.
Sedanji videz je nastal med vladavino Petra I. - tkanina iz belih, modrih in rdečih polj se je imenovala "zastava Moskovskega carja". Ta zastava iz leta 1693 z dvoglavim orlom je najstarejša ohranjena kopija in se je prvič pojavila na ladji "Sveti Peter". Pozneje je bila odobrena druga pomorska zastava za vojaške ladje. Tribarvnico pa so z dekretom Petra Velikega dvignili na vseh trgovskih in drugih civilnih ladjah, tudi na ladjah pomorščakov in ekspedicijskih ladjah.
2. Skoraj 70 let v pozabi
Javna domena
Zastava v beli, modri in rdeči barvi je postala državna med vladavino Nikolaja II. Oblasti so se odločile, da bodo to "avtohtono rusko" narodno zastavo oživile kot simbol enotnosti novega carja z ljudstvom. Po revoluciji leta 1917 pa so boljševiki ukinili tribarvnico in vse simbole cesarstva. Za barvo nove sovjetske države je bila izbrana revolucionarna rdeča barva. Prav rdeča zastava s srpom in kladivom je bila leta 1922 potrjena kot zastava ZSSR - simbol junaškega boja sovjetskega ljudstva pod vodstvom Komunistične stranke Sovjetske zveze za vzpostavitev socializma in komunizma. Ruska tribarvnica se bo vrnila šele v devetdesetih letih dvajstega stoletja.
3. Po razpadu Sovjetske zveze, leta 1991 je bila ponovno uvedena tribarvna zastava
Igor Mihaljov / Sputnik
22. avgust je dan, ko se praznuje dan Državne zastave Ruske Federacije. Ta datum velja za datum oživitve zgodovinske tribarvnice v sodobni zgodovini. 18. in 21. avgusta 1991 se je v Sovjetski zvezi zgodil avgustovski državni udar, pravzaprav poskus državnega prevrata. Številni strankarski funkcionarji so ustanovili tako imenovani Državni odbor za izredne razmere (GKČP) in se razglasili za nov upravni organ v državi. Eden od ciljev je bil preprečiti razpad Sovjetske zveze. Vodstvo RSFSR (Ruske Sovjetske Federativne Socialistične Republike), vključno s predsednikom Borisom Jelcinom, se je temu uprlo. V nagovoru narodu je Jelcin dejal, da nas takšne silovite metode "vračajo v čas hladne vojne in izolacije Sovjetske zveze od svetovne skupnosti".
Pred Belo hišo se je zbralo na tisoče ljudi, ko je Boris Jelcin dvignil ravno to rusko belo, modro in rdečo "tribarvnico". Tako 22. avgust 1991 velja za dan, ko je bila GKČP poražena. In prav na ta dan je Jelcin tri leta pozneje odobril praznik v počastitev državne zastave. Več o državnem udaru in njegovem zatrtju si lahko preberete tukaj.
4. Obstaja poseben zakon o zastavi
Mihail Mokrušin / Sputnik
Prvi zakon o zastavi je leta 1993 sprejel Boris Jelcin, leta 2000 pa je Vladimir Putin podpisal zvezni ustavni zakon "O Državni zastavi Ruske Federacije".
V zakonu je jasno določeno, kakšna mora biti zastava: "Državna zastava Ruske Federacije je pravokotna tkanina s tremi enakimi vodoravnimi polji: zgornje je belo, srednje je modro, spodnje pa je rdeče. Razmerje med širino in dolžino zastave je 2:3."
Zakon navaja tudi, kje se podoba zastave lahko uporablja in kje ne. Zastava je vedno izobešena nad državnimi institucijami federalnega pomena. Je uradni simbol Ruske Federacije, ampak regije ga ne smejo uporabljati kot podlago za svoje zastave.
Ob dnevih žalovanja se na zgornji del droga pripne črn trak. Žalitev ali oskrunitev zastave se kaznuje po zakonu in se lahko privede do zaporne kazni.
5. Pomen barv ni natančno znan
Javna domena
V 19. stoletju je veljalo, da bela barva pomeni svobodo, modra je bila barva Matere Božje, rdeča pa je barva državne oblasti. Natančno ni znano, kakšen pomen je Peter I. vnesel v barve zastave, obstaja pa veliko različic o pomenu vsake od njih posebej ter o celotni kombinaciji.
Ena od najbolj priljubljenih sodobnih verzij pravi, da bela barva pomeni mir in čistost, modra vero in poštenost, rdeča pa moč, pogum in kri, prelito za domovino. Več o pomenu barv si preberite tukaj.
Ali veste, kaj pomenijo različne zastave, ki jih nosijo ruski vojaki?