Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Tujci včasih zamenjujejo zastave nekaterih držav vzhodne in jugovzhodne Evrope z rusko zastavo. Dejstvo je, da je na zastavah teh držav uporabljena ista barvna shema - bela, modra in rdeča (v različnem vrstnem redu).
Te barve se pogosto imenujejo panslovanske barve. Postale so enak povezovalni element slovanskih držav kot nordijski križ za Finsko, Islandijo, Norveško, Švedsko in Dansko.
Poleg barvnih črt so obvezni elementi zastav Srbije, Hrvaške, Slovenije in Slovaške tudi grbi teh držav.
Vseslovanska zastava, predlagana na vseslovanski konvenciji v Pragi leta 1848.
Vseslovanski kongres leta 1848, na katerem so bile te barve uradno sprejete, velja za mejnik pri oblikovanju ideologije panslavizma v Evropi. Zgodovinarji, zlasti Georgij Vilinbahov, predsednik Heraldičnega sveta pri ruskem predsedniku, menijo, da so se narodi, ki so sodelovali na tem kongresu, odločili, da bodo kot osnovo za zastave svojih osvobodilnih gibanj uporabili rusko belo, modro in rdečo zastavo.
Vendar je imela Rusija takrat uradno drugačno zastavo - črno-rumeno-belo, belo-modro-rdeče tribarvnice (v različnem barvnem vrstnem redu) pa so slovanska ljudstva uporabljala kot nacionalne zastave že pred pomembnim kongresom.
Ruska zastava
Legion MediaStrokovnjaki menijo, da je leto rojstva ruske zastave 1668 (v času vladavine carja Alekseja Mihajloviča), ko je prva ruska vojaška ladja Orel prejela prototip te tribarvnice. Bela, modra in rdeča zastava se je uporabljala tudi v času Petra Velikega: leta 1693 so na 12-delni jahti Sveti Peter dvignili "zastavo moskovskega carja", okrašeno z zlatim dvoglavim orlom.
20. januarja 1705 je Peter Veliki izdal odlok "O zastavah na trgovskih rečnih ladjah", v skladu s katerim je bilo treba na trgovskih ladjah uporabljati takšno tribarvnico. Ladje so prispevale k temu, da so te barve v tujini začeli povezovati z Rusijo. Leta 1885 je car Aleksander III. potrdil belo, modro in rdečo barvo kot zastavo ruskih trgovskih plovil.
Aleksander II. in Nasrudin-šah med parado na Caričnem travniku. 1873, M. Ziči
Javna domenaLeta 1709 pa se je na praporu carja Petra Velikega pojavila črno-rumeno-bela zastava, ki se je uporabljala pri državnih slovesnostih. Stoletje in pol pozneje, leta 1858, je bila uradno sprejeta, medtem ko so trgovske ladje še naprej uporabljale belo-modro-rdečo zastavo. Zastava, ki jo poznamo danes, pa je dobila uradni status šele v času Nikolaja II., ki je leta 1896 ukinil carsko črno-rumeno-belo zastavo.
Pojav belo-rdeče-modre zastave je povezan s prvo srbsko vstajo (1804-1813). Rdečo-modro-belo zastavo pa je uradno uvedel knez Miloš Obrenović, vodja druge srbske vstaje (1815-1817).
Leta 1835 je Kneževina Srbija, ki jo je Osmansko cesarstvo priznalo kot avtonomno državo, sprejela ustavo, v kateri je bila srbska zastava opisana kot prapor v rdeči, beli in modri barvi. Takšna postavitev je izzvala kritike in primerjave s francosko zastavo. Zato so se leta 1835 odločili, da se vrnejo k rdeče-modro-beli tribarvnici.
Podobno zaporedje barv je po zgledu Srbije uporabljala tudi Kneževina (pozneje Kraljevina) Črna gora.
Številni Srbi menijo, da je njihova zastava obrnjena ruska zastava, saj je prav Rusija ključno prispevala k neodvisnosti srbskega naroda.
Modro-belo-rdeča zastava se je vrnila, ko je bila leta 1918 ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS, od leta 1929 Kraljevina Jugoslavija). V veljavi je bila do leta 2006, se pravi v času Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), Zvezne republike Jugoslavije in Državne skupnosti Srbije in Črne gore.
Kljub temu se je uporabljala tudi rdeče-modro-bela zastava. Od leta 1947 je bila simbol Srbije kot dela Jugoslavije, nato pa je postala uradni simbol sodobne države.
Na Hrvaškem so priljubljene in tradicionalne barve - rdeča, bela in svetlo modra - postale uradne leta 1848, ko je bil general Josip Jelačić razglašen za bana Dalmacije, Hrvaške in Slavonije. To se je zgodilo med hrvaško revolucijo v letih 1848-1849, med katero je nacionalna tribarvnica postala simbol nacionalne identitete. V tem vrstnem redu so bile barve pozneje prenesene na zastavo hrvaške države in so predstavljale tudi zastavo hrvaškega ozemlja v okviru različnih državnih tvorb v 20. stoletju. Rdeče-belo-modra tribarvnica je še danes simbol Hrvaške.
V Sloveniji se je tribarvnica, ki skoraj popolnoma ponavlja rusko zastavo (le da imamo Slovenci svetlejšo modro barvo), pojavila v času vojvodine Kranjske, "praozemlja" sodobne države v okviru Svetega rimskega cesarstva in pozneje Avstro-Ogrske.
Ruski zgodovinar Georgij Vilinbahov pa ugotavlja, da je bila slovenska zastava v sedanji obliki sprejeta leta 1848 na vseslovanskem kongresu "in je bila prekopirana iz ruske".
Na Slovaškem je belo-modro-rdeča tribarvnica nastala med revolucijami v letih 1848-1849, ko so se Slovaki uprli madžarski kroni. Uradni simbol je postala 18. septembra 1848 in se je uporabljala na ozemlju Slovaške, ki je bila v 20. stoletju del različnih državnih tvorb.
Domneva se, da je modra barva (nekoliko svetlejša od ruske zastave) izposojena iz ruske in hrvaške zastave (Rusi so veljali za zaščitnike Slovanov, Hrvati pa za bratski narod, "soseda Madžarske").
Čehi imajo belo in rdečo barvo v svojem grbu že od 12. stoletja. Leta 1918, ko je bila ustanovljena Češkoslovaška, je bil na levi strani dodan modri trikotnik, ki je predstavljal Slovaško. Po razdelitvi države leta 1993 je Češka podedovala tribarvnico, Slovaška pa se je vrnila k zastavi iz leta 1848.
Barve zastave niso v skladu s panslovanskimi barvami: namesto modre je bila skozi vso zgodovino uporabljena zelena. Kljub temu je bilo v zgodovini Bolgarije obdobje, ko se je na njenem ozemlju uporabljala zastava v rdeči, beli in svetlo modri barvi. Med rusko-turško vojno (1877-1878) so ruske nune iz samostana Iviron bolgarski milici izročile Samarsko znamenje z všitim križem in podobo Ivironske Matere Božje.
Samarsko znamenje
Javna domenaZastava je postala nacionalna relikvija in eden od simbolov bolgarske vojske; bila je edina zastava v zgodovini države, ki je prejela prvi bolgarski red "Za hrabrost". Domobranci so jo jemali s seboj v bitke pri Stari Zagori, Novi Zagori, na prelazu Šipka in pri Šejnovu. Od leta 1946 jo hrani Nacionalni muzej vojaške zgodovine Bolgarije. Mimogrede, sodobni zastavi Samare in Samarske regije v veliki meri kopirata Samarsko znamenje.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
