Sovjetske električne kitare: Kakšne glasbene instrumente so igrali za železno zaveso?

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

V 60. letih je bilo v Sovjetski zvezi mogoče najti dobro akustično kitaro, vendar so bile razmere z električnimi kitarami precej klavrne. V tistem času ni bilo kitar sovjetske izdelave.

Nastopa rock skupina Akvarium. Frontman skupine Boris Grebenščikov. (v rokah ima Squier Fender Stratocaster)

Aleksander Astafjev/Sputnik

Sanje vseh glasbenikov so bile ameriška legendarna kitara Fender Stratocaster, vendar so jo lahko kupili in prinesli v državo le izbrani, čigar sorodniki so recimo delali kot diplomati ali mornarji. Kitaro je bilo mogoče pripeljati tudi iz držav zaveznic, Nemške demokratične republike ali Češkoslovaške, vendar so bile tudi te predrage.

Dijaki poklicne šole

Jurij Abramočkin/Sputnik

Kljub hladni vojni in ideološkemu odporu do zahoda (zlasti do "zahodne" glasbe, kot sta jazz in rock) je v času perestrojke v Sovjetski zvezi obstajalo veliko uradno odobrenih glasbenih skupin. Svoje ansamble so ustanavljali v različnih ustanovah. In vsi so potrebovali kitare.

Moskovska eksperimentalna tovarna glasbil. Električna kitara Aelita.

TASS

Nobena od sovjetskih tovarn ni imela izkušenj z izdelavo kitar, zato so se odločili, da bodo prve kitare izdelali kar v tovarnah pohištva: iz istega materiala, iz katerega so na primer izdelovali omare, nočne omarice in postelje.

RITM-SOLO ("Leningrajska TONIKA"), Leningrajska tovarna Lunačarskega.

MUZEUM

Prva sovjetska kitara je bila izdelana v Sankt Peterburgu leta 1964 pod blagovno znamko "Tonika". Stala je 180 rubljev, kar je presegalo plačo visokokvalificiranega inženirja.

URAL 650A

MUZEUM

Najbolj množično izdelana je bila kitara "Ural", ki so jo izdelovali v tovarni pohištva v Sverdlovsku (današnjem Jekaterinburgu). Takrat je obstajala organizacija NIKTIMP, Znanstvenoraziskovalni inštitut za glasbeno industrijo, ki je oblikovala glasbila za ministrstvo za kulturo. Vendar so se v Sverdlovsku odločili, da bodo izdelali svojo različico kitare.

V rokah kitara TONIKA EGS-650 art. 406 (RST RSFSR 83-70) Sverdlovska tovarna glasbil s tipkami URAL.

Arhiv Galine Piskunove

Pripeljali so nekaj Yamahinih kitar in jih dobesedno... kopirali. Sovjetska kitara Ural je kopija kitare Yamaha CR-5 z nekoliko spremenjenimi razmerji in trupom.

Tatarska ASSR. Glasbeniki se pripravljajo na nastop na plesišču na prostem v mestu Naberežni Čelni. 1973

Boris Kavaškin/Sputnik

Vsa proizvodnja kitar je bila pod državnim nadzorom, v sedemdesetih in osemdesetih letih pa so v državi obstajale tri tovarne: v Sverdlovsku, Rostovu na Donu in Ordžonikidzeju (današnjem Vladikavkazu), nabor sovjetskih električnih kitar pa je obsegal približno štirideset izdelkov.

Med snemanjem televizijske oddaje v studiu Centralne televizije ZSSR. 1975

Valerij Šustov/Sputnik

Glavna razlika med njimi ni bila v njunem edinstvenem zvoku, temveč v njihovi edinstveni konstrukciji. Sovjetske kitare so imele debel vrat kot hlod: niso znali vanje vgraditi palico za uravnavanje ukrivljenosti vratu, zato je bilo treba izdelati vrat neverjetne debeline, da strune niso "plesale po svoje". Pogosto je bil težji od trupa, zato je bilo treba kitaro med igranjem podpreti.

Klasična sovjetska električna kitara AELITA, ki sta jo proizvajali dve tovarni "KAVKAZ" ("Rostov-Don" v Rostovu na Donu in "Terek" v Ordžonikidzeju) in tovarna harmonik v Rostovu v obdobju okvirno od '73 do '88. Ta primerek je iz tovarne harmonik.

MUZEUM

Še ena posebnost teh kitar je bila debela plast laka, zaradi česar so bile neuničljive.

Akkord Ritm Električna kitara, ki so jo izdelovali v majhnih serijah med letoma 1970 in 1972 v leningrajski tovarni, je verjetno eden prvih poskusov sovjetske izdelave kitar na področju tovrstnih instrumentov.

MUZEUM

Glasbeniki so se med seboj šalili, da je bil sovjetski instrument dober le za razbijanje na odru v stilu Kurta Cobaina. Toda v primeru sovjetskih kitar pa verjetno ne bi trpela kitara, temveč oder.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.