Kako so se Rusi borili proti Vzhodnemu Rimskemu cesarstvu

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"To barbarsko pleme je od nekdaj gojilo ostro in besno sovraštvo do hegemonije Bizantincev. Ob vsaki priložnosti so si izmislili takšno ali drugačno obtožbo in ustvarili izgovor za vojno z nami", - tako je bizantinski pisatelj Mihail Psell govoril o Rusih, ki so več stoletij s svojimi napadi trpinčili Vzhodnorimsko (Bizantinsko) cesarstvo.

Rusi pod obzidjem Konstantinopla (860)

Javna domena

Vladarji Kijevske Rusi ("Kijevska Rus' " je kolektivno poimenovanje za združevanje vzhodnoslovanskih plemen [op. prev.]) so se navduševali nad razkošjem in bogastvom oddaljene prestolnice Bizantinskega cesarstva, Konstantinopla, ki so jo poimenovali Carigrad. Vendar pa se knezi niso omejili na plenilske napade in so se občasno spopadli z bizantinskimi cesarji v ostrem boju za vpliv na Črnem morju.

Pogled na Konstantinopel v bizantinski dobi iz ptičje perspektive (rekonstrukcija)

Javna domena

Ruski pohodi v bizantinski svet so se začeli v prvi polovici IX. stoletja. Knezi so poskušali napasti v najbolj neprimernem za cesarstvo trenutku, ko sta bili njegova vojska in ladjevje vpleteni v enega od neskončnih spopadov v Aziji ali na Balkanu. Za obsežne kampanje so bile običajno zbrane izjemne sile. O pohodu kneza Olega leta 907 "Zgodovina minulih let" poroča, da je "vzel s seboj vojsko Vikingov, Slovanov, Čudov, Krivičev, Merijcev, Poljakov, Severov, Drevljanov, Radimičev, Hrvatov, Dulebov in Tiborcev ... Z vsemi temi je šel Oleg na konjih in na ladjah, ladij pa je bilo dva tisoč".

Knez Oleg (Oleg Prerok) se z vojsko na vozovih na kolesih odpravi v Carigrad. Miniatura iz Radziwilskih letopisov (začetek XIII. stoletja)

Javna domena

Kljub temu je bilo tudi za ogromno vojsko izjemno težko zavzeti Konstantinopel, ki je veljal za nepremagljivo mesto z visokim mogočnim obzidjem. Ker so se zavedali možnosti obleganja, so Rusi raje plenili in požigali okolice prestolnice. Tako letopisi pripovedujejo o pohodu v Konstantinopel kneza Igorja leta 941: "In koga so ujeli - enih so razpenjali, v drugih so kot v cilje ustrelili puščice: lomili so jim nazaj roke, zvezali in jim v glave zabili železne žeblje. Z ognjem so uničili veliko svetih cerkva in ... pograbili veliko bogastva."

Grški ogenj med Igorjevim obleganjem Konstantinopla. Gravura F. A. Bruni, 1839

Javna domena

Bizantinci včasih niso imeli moči, da bi se uprli "divjim Skitom", zato so se jim raje oddolžili. Knezu Olegu je od cesarstva uspelo doseči plačilo davka in podelitev trgovskih privilegijev za ruske trgovce le z dokazovanjem moči. Po končanih pogajanjih je kot znak zmage celo pribil ščit na mestna vrata.

Bizantinsko veleposlaništvo Olegu pod obzidjem Konstantinopla, Ilustrirana kronika Ivana Groznega, XVI. stoletje

Javna domena

Kljub uspešnemu začetku se je pohod kneza Igorja leta 941 končal s popolnim neuspehom in tri leta pozneje je Kijevski vladar začel pripravljati novo ekspedicijo. Konstantinopel pa je k njemu poslal veleposlanike z bogatimi darili, in ni čakal novega prihoda Rusov. Na koncu se je knez z ekipo odločil, da vojaško kampanjo prekliče: "Brez pretepa bomo vzeli zlato, srebro in pavolok (dragocene tkanine - op. Russia Beyond)! Kdo ve, kdo bo zmagal, mi ali oni? Pravzaprav z morjem je nemogoče vnaprej dogovoriti, saj nismo na celini, ampak na globini morja, to je lahko ena smrt za vse ".

Igor sprejme ruskega in grškega veleposlanika ter se pogovarja z njima o pogojih za sklenitev mirovne pogodbe.

Javna domena

Posel ni bil vedno omejen na plenilske pohode. V letih 968-971 sta Kijevska Rus' in Bizantinsko cesarstvo vodila obsežno vojno za Bolgarsko carstvo, ki so ga Bizantinci imeli za področje svojih interesov. Knez Svjatoslav si je podredil več desetoric bolgarskih mest. "Pravijo, da je, potem ko je prevzel mesto Filipopolis, kruto in nečloveško križal na kol dvajset tisoč oseb ujetih in je tako prestrašene prebivalce prisilil, da se mu podredijo", - je zapisal bizantinski pisatelj Lev Diakon. Vendar se je njegov vojaški uspeh na koncu izkazal za neuspešnega, zato je bil prisiljen skleniti mir s cesarstvom in se odpovedati vsem svojim osvojitvam.

Knez Svetoslav, ki premaguje Bizantince, slikar N. Pavlović

Javna domena

Pod vladavino Sviatoslavovega sina Vladimirja se je začelo aktivno zbliževanje med obema velesilama. Kijevski knez se je poročil z Ano, sestro Bazilija II. Ubijalca Bolgarov, ga podprl v boju proti upornemu vojskovodji Bardu Fokasu in leta 988 začel obsežen proces pokristjanjevanja svoje poganske države po bizantinskem obredu, ki je Konstantinopelskim patriarhom omogočil, da so svoj vpliv razširili na Rus'.

Bazilij II. Ubijalec Bolgarov in Konstantin VIII. prepričujeta Ano, naj se poroči z Vladimirjem

Javna domena

Duhovna zveza Rusov in Bizantincev nikakor ni pomenila prenehanja političnega tekmovanja. Tako se je leta 1043 sin kneza Jaroslava Modrega Vladimir odpravil na pohod v Bizantinsko cesarstvo. Povod za to je bil umor ruskega trgovca v Konstantinoplu. Cesarjeva opravičila so bila spregledana. Kampanja se je končala s popolno katastrofo: v pomorski bitki pri svetilniku Iskrestu blizu bizantinske prestolnice je bilo uničeno vse rusko ladjevje, večino od osemsto ujetih vojakov pa so Bizantinci oslepili.

Rusko-bizantinska vojna leta 1043

Javna domena

Leta 1116 se je Kijevski knez Vladimir Monomah odločil za drzno pustolovščino v zvezi z Bizantinskem cesarstvom. Na voljo mu je bil prevarant, ki se je izdajal za Leva, dolgo preminulega sina odstavljenega Romana Diogena. Potem ko je Monomah priznal pravico goljufa do bizantinskega prestola, mu dal hčer Marijo in mu izročil vojsko, je poslal lažnega Diogena v vojno proti vojski Bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena v Bolgarijo, ki je bila v tem času že trdno vključena v cesarstvo.

Svet Vladimirja Monomaha z bojarji in knezi, na katerem vladar opisuje pogum svojih prednikov, ki so Bizantinskemu cesarstvu uvedli davek, in poziva k kampanji proti Bizantinskem cesarstvu; Monomahov prestol, 1551

Javna domena

Vladajočega cesarja ta invazija je močno skrbela. K tekmecu je poslal dva najeta morilca, ki sta uspešno opravila nalogo. Kmalu po tem je ruska vojska, ki ni dosegla posebnih uspehov, zapustila meje Bisantinskega cesarstva. Tako se je končal zadnji veliki oboroženi spopad med dvema državama. Sredi XII. stoletja se je začel proces razpada nekdaj mogočne Kijevske Rusi na ločene kneževine, ki niso niti sanjale o pohodih v daljni Konstantinopel.

"Bitka med Novgorodom in Suzdalom leta 1170", fragment ikone iz leta 1460

Javna domena

Kako in zakaj je Rusija trikrat izpustila priložnost zavzeti Konstantinopel?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.