Zadnji dan ZSSR: kako so ga ljudje opisali v svojih dnevnikih

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"Četrtek. Včeraj zvečer je Gorbačov podal odstopno izjavo in imel govor na televiziji. Odločil sem se, da ga ne bom gledal. Ni človeka, ki bi ga bolj preziral. Sem strokovnjak za umetniško imitacijo. Tukaj je, moj junak. Moje sanje - klofuta v obraz, v imenu ljudstva.

... Stvari gredo grdo in zoprno: denar, ki sem ga varčeval v banki, izginja, življenje postaja težje in bolj zapleteno. Predvčerajšnjim, v nedeljo, mi je nekdo okoli osmih zvečer razbil vetrobransko steklo avtomobila. Dva dni sem se trudil, da bi ga namestil nazaj."

- Sergej Jesin, pisatelj

Mihail Gorbačov

Peter Turnley/Corbis/VCG/Getty Images

"Bliža se novo leto. Nedavni dogodki, sporazum 11., razpad ZSSR du jure in včerajšnji govor M. S. Gorbačova. Zagotovo ga bodo doletela različna razkritja (to je nacionalna bolezen - brcanje tistega, ki je na tleh, ker pač ne bo posledic). Ubogi Mihail Sergejevič! (Časopis 'Nezavisimaja Gazeta' danes poroča, da mu nek lastnik igralnice ponuja službo za milijon dolarjev!)

Vsi čakajo na "počitniške" cene, vse trgovine so prazne, ničesar ni, a ljudje, kot kaže, bodo to zares občutili šele po praznikih. In zjutraj so se zbudili ... in res, v novem letu se bo vse spremenilo in jaz bom ostal brez posla. Čeprav je (to je najbolj smešno!) moja trenutna plača (270 rubljev plus 60) manjša od nadomestila za brezposelnost (342 rubljev). Steklenica penečega vina v kiosku stane 150 rubljev, puhovka 6.500-7.000 rubljev, srajca 300-400 rubljev.

Pravkar je na 'Radiu Rusija' neki zdravnik na lepi način izjavil: "Povsem smo pozabili na dušo. Niti najbolj okusen kos klobase, ki ga prejmemo po večurnem čakanju v vrsti, ne more nadomestiti globoke bolečine duše, ki jo povzroči besedilo pesmi." Temu je sledila pesem Žanne Bičevske. In res je: časopisi leta 1918 so tudi brez sramu pisali o prednostih posta - v državi pa je bila takrat lakota."

- Vladimir Bessonov, zgodovinar

Vrsta v trgovini v Moskvi leta 1991 v obdobju pomanjkanja hrane

Aleksander Makarov/Sputnik

"Pred bližajočim se lačnim letom 1992 se je na splošno razširilo nakupovanje hrane. Živila se pobirajo povsod, kjer je to mogoče. Občutek imam, da tako še nikoli nisem jedel. Skladiščenje. Bog, odpusti nam, naj ohranimo vsaj kanček svojega dostojanstva!"

- Ljudmila Poljakova, igralka

"Babica se je nehala zanimati za politiko; ko (zvečer) prižgem televizijo, namesto da bi me prosila, naj jo dam glasneje, reče nasprotno. Namesto rdeče zastave nad Kremljem je zdaj tam tribarvna zastava. Veleposlaništva ZSSR v tujini pa se zdaj imenujejo veleposlaništva Rusije."

- Oleg Amitarov, paleontolog

Moskva, 25. december 1991

Andrej Solovjev/TASS

"Okrasna mrzlica": Gorbačovovo pisarno v Kremlju že od zgodnjega jutra zaseda Jelcin. Zanimivo je, kakšne okoliščine bodo spremljale konec vaše vladavine, Boris Nikolajevič?"

- Vikentij Matvejev, novinar

"25. decembra zvečer, ko se je zaključevala večerna informativna oddaja, je M. S. Gorbačov nastopil z govorom, v katerem je izjavil, da odstopa "iz principa". Ne vem, česa je bilo tu več - drame ali farse. Ali naj bi bil to res način, na katerega prvi (in zdaj domnevam, da tudi zadnji) predsednik takšne države zapusti politično areno?

Ko je M. S. začel svojo kratko izjavo, si je želel pijačo (z razlogom!), vendar je bil kozarec, po katerem je segel, prazen."

- Jurij Pominov, novinar

Tribarvna ruska zastava nad moskovskim Kremljem

Aleksej Bojcov/Sputnik

"Pod državno univerzo v Moskvi (MGU) se nahaja podzemno mesto, ki lahko sprejme 120.000 ljudi. V njem so hoteli, trgovine in vse drugo, kar si lahko zamislite. Do Kremlja vodi neposredna podzemna pot. V njem je dovolj zalog za 25 do 30 let. Namenjeno je bilo politikom in javnim uslužbencem v primeru vojne."

- anonimni avtor

"V sredo 25. decembra se je M. S. odločil, da bo nastopil z zadnjim "nagovorom"... Niti en časopis ni natisnil besedila govorav celoti! Vsi se bojijo Jelcina.

Zjutraj je prosil, da se dogovori za telefonski pogovor z Bushem (ob 17.00). In čeprav je tam božič, je Pavlu Palažčenku (osebni tajnik Mihaila Gorbačova - op. ured.) uspelo najti Busha v Camp Davidu ... In ta je privolil. M. S. je med pogovorom uporabil "ruski način", ki meji na nediplomatski slog... "kot to počnejo prijatelji"... Čeprav se je Bush sam odpovedal diplomaciji in je [Gorbačova] zelo pohvalil, kar se je v veliki meri znašlo v televizijskem nagovoru - o koncu ZSSR ter o Gorbačovu samem in njegovem pomenu.

V sobi št. 41 (ob pisarni), kjer je običajno bral svoje govore pred kamerami, se je zbrala skupina dopisnikov ... Toda - in to je simptomatično - na našo veliko sramoto se je zdelo, da so si dali duška samo zahodni novinarji. Ti so namreč predstavljali tisti globalni pomen, ki ga je Gorbačovu pripisoval preostali svet in ki mu ga je zahodna družba povsem upravičeno podeljevala.

Mihail Gorbačov v svoji Kremeljski pisarni

Saveljev/Sputnik

Stal sem ob strani, približno 8-10 metrov od njega. Predvajali smo v živo. Bil je miren. Ni ga bilo sram pogledati besedila. In ta improviziran način se je dobro obnesel. Pozneje, ne glede na to, koliko telefonskih anket je bilo opravljenih, se je zdelo, da se vsi strinjajo glede ocene: "podoba dostojanstva in plemenitosti."

In tako je tudi bilo - "tragična figura". Toda jaz sem mu težko prilepil to oznako - oznako, s katero bi ga seveda povezovala zgodovina (čeprav sem bil tisti človek, ki sem ga videval iz dneva v dan)...

Ob 8.15 zjutraj (naslednjega dne - op. ured.) se je Jelcin s svojim spremstvom pojavil v Gorbačovovi pisarni. "No, pokažite mi ga!" je naročil dežurni tajnici in vstopil. "Na mizi je bil marmornat kos za pisanje... Kje je?"

Tajnik je tresoč odgovoril: "Mihail Sergejevič nikoli ni uporabljal takšnih pisal. Na mizi smo mu pripravili njegove markere ..."

Boris Jelcin v pisarni v Kremlju

SHONE/Gamma-Rapho/Getty Images

"No, dobro ... In kaj je tam?" je rekel in nadaljeval pot do zadnje sobe ("sobe za počitek"). Začel je odpirati vse predale. Eden je bil zaklenjen. "Zakaj je ta zaklenjen?! Pokliči dežurnega..." Nekdo je hitro prišel s ključem, ga odprl - v njem ni bilo ničesar. "No, v redu." Množica je zapustila pisarno, vsi so se smejali. Jelcin je pred odhodom rekel tajnici: "Pazi! Vrnil se bom kasneje, še danes!"

- Anatolij Černjajev, namestnik za mednarodne zveze M. S. Gorbačova

"Odšla sem domov zjutraj. Zunaj je bila ogromna vrsta po kruh - raztezala se je okrog stavbe! Po kosilu kruh je bil že ves razprodan. Tudi včeraj v številnih okrožjih ni bilo kruha. Ja, danes "res živimo življenje, jutri pa ga bomo imeli še boljše". Lepo je biti doma! Najedla sem se rezancev z ocvrto čebulo. Prebrala sem še en detektivski roman in si ogledala informativno oddajo."

- Tatjana Korobijina, učiteljica

Vsi prispevki iz dnevnikov so na voljo na spletni strani prozhito.org.

Kako pa je nastala Ruska Federacija? 

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.