Tamerlanovo prekletstvo: Kako je odkritje grobnice povezano z drugo svetovno vojno?

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"Danes so se nadaljevala dela v mavzoleju Gur-Emir. Antropologi in kemiki so temeljito pregledali Timurjeve posmrtne ostanke.  Znanstveniki so odkrili, da so se na lobanji ohranili ostanki las. Možno je sestaviti precej natančen portret osvajalca," je 21. junija 1941 zapisal časopis Izvestija. Naslednje jutro je nacistična Nemčija zgodaj zjutraj napadla ZSSR. Med ljudmi se je uveljavil mit, da so ti dogodki povezani s "Tamerlanovim prekletstvom".

Kdo je Timur?

"Timurjevo plenjenje Bajazida", 1878

Stanislav Hlebovski

Timur ali Tamerlan (1336-1405) je bil srednjeazijski vladar, ustanovitelj dinastije Timuridov. Začel je kot bojevnik, ki je sam zbral svojo enoto, nato pa postal velik vojaški vodja in zasedel pomembno državno funkcijo v turško-mongolski državi Mogulistan. Kasneje je bil izvoljen za prvega vladarja nove Timuridske države s prestolnico v Samarkandu (današnji Uzbekistan), ki je obstajala do leta 1507. Tamerlan je osvojil veliko ozemelj in začel vladati večjemu delu Srednje Azije ter ozemljem Mezopotamije in Kavkaza, sodobnega Irana, Afganistana, Pakistana in Sirije.

Tamerlan ni bil potomec Džingiskana, ustanovitelja mongolskega imperija, zato po mongolskem izročilu ni imel pravice nositi naziva kan - imenovali so ga "veliki emir". Vendar pa je s tem, ko se je poročil s hčerko Džingiskanovega potomca, lahko prevzel častni naziv "kanovega zeta", kar mu je omogočilo večjo svobodo delovanja in vladanja.

Tamerlanov mavzolej

Mavzolej Gur Emir

w0zny (CC BY-SA 3.0)

Poleg osvajanj je veliki emir veliko storil tudi za razvoj kulture svoje dežele, pod njegovim vodstvom pa so nastale številne arhitekturne mojstrovine Samarkanda. Po njegovem ukazu so v mestu začeli graditi mavzolej Gur Emir, v katerem so kasneje pokopali samega Tamerlana in nekatere njegove potomce.

Gur Emir velja za enega najpomembnejših spomenikov islamske arhitekture, ki je vplival na številne verske objekte. Bil je vir navdiha za arhitekta mavzoleja Tadž Mahal v Indiji (ki so ga, mimogrede, zgradili po naročilu Tamerlanovega potomca sredi 16. stoletja ).

Odkritje grobnice in Tamerlanovo prekletstvo

Tamerlanov temnozeleni nagrobnik

Jean-Pierre Dalbéra (CC BY 2.0)

Arheologi so se leta 1941 odločili odpreti grobnico Tamerlana in njegovih potomcev ter preučiti njihove ostanke. Direktivo o izkopavanju v sovjetskem Uzbekistanu je domnevno osebno podpisal Josif Stalin.

Ni natančno znano, zakaj se je pojavila zamisel o pregledu grobov. Obstajajo različice, da je bilo izkopavanje sproženo, da bi rešili posmrtne ostanke - v tistem času so ob mavzoleju gradili hotel in med deli je v kripto začela pronicati voda.

Uradno naj bi obdukcija sovpadala s 500-letnico uzbekistanskega pesnika Ali-Shir Nava'i, ki je živel v Timuridski državi in je bil blizu Tamerlanovim vnukom in potomcem. Znanstveniki so upali, da bodo odkrili nove zgodovinske podrobnosti ali našli artefakte, ki jih bodo pokazali javnosti.

Odprtje grobnice Tamerlana v mavzoleju Gur Emir v Samarkandu

Agencija Uzarhiv

Junija je velika skupina sovjetskih znanstvenikov začela obdukcijo. Kinooperater Malik Kajumov, ki je bil poslan na misijo, da posname ta pomemben proces, je pozneje v intervjuju povedal, da je med odmorom srečal neke starce, ki so mu povedali o prekletstvu - grobnice se ne sme odpreti, sicer bo izbruhnila vojna! Kajumov jih je celo pripeljal do vodij odprave, ki so mu pokazali knjigo iz 17. stoletja, v kateri je v arabščini pisalo: "Kdor bo odprl Tamerlanov grob, bo izpustil na plan duha vojne. In zgodil se bo tako krvav in strašen pokol, kot ga svet že dolgo ni videl."

Znanstveniki so bili daleč od vraževerja in so nadaljevali svoje delo. Naslednji dan, 22. junija 1941, je nacistična Nemčija napadla ZSSR.

Legenda pravi, da je Tamerlanovo prekletstvo doseglo samega Stalina, ki je ukazal, naj ostanke vrnejo na njihovo mesto. Govorilo se je, da je bil pripravljen na kakršnekoli mistične obrede, le da bi nekako spremenil potek vojne.

19. in 20. novembra 1942 so izvedli svečan ponovni pokop z vsemi muslimanskimi častmi. Presenetljivo so se prav v teh dneh odvijale najpomembnejše bitke pri Stalingradu - sovjetske enote so začele protiofenzivo, kar je privedlo do korenitega preobrata v poteku vojne.

Kaj so prinesla izkopavanja?

Odprtje grobnice je imelo pomemben zgodovinski pomen. Vodja odprave, kipar in antropolog Mihail Gerasimov, je po preučitvi okostja in lobanje Tamerlana podrobno opisal videz srednjeveškega vladarja in celo rekonstruiral njegov portret.

Timur/Tamerlan. Obarvan mavčni doprsni kip. 70 × 35 × 20 cm. Rekonstrukcija M. M. Gerasimova iz leta 1941.

shakko (CC BY-SA 3.0)

Ugotovil je, da je imel Tamerlan značilne mongoloidne poteze, oranžno-rdečkaste lase, brke, ki so mu viseli ob ustih in klinasto brado. Poleg tega je bil precej visok (zlasti za Mongola), približno 170 cm.

Arheologi so dokumentirali tudi dejstvo, da je imel Tamerlan poškodovano nogo (v Rusiji je imel vzdevek Timur Hromi). Čeprav je Tamerlan živel 68 let, kar je bilo za tiste čase zelo veliko, njegovi posmrtni ostanki kažejo na neverjetno telesno moč in zdravje, ki ju je imel vse do smrti.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.