5 najbolj razkošnih plesov ruskih carjev

Javna domena

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Ples-metamorfoza

Konjeniški portret Elizabete Ruske

Ruski muzej, Sankt Peterburg

Hči Petra I. je prevzela njegovo ljubezen do zabave - slava maškaradnih plesov na dvoru Elizabete Petrovne je odmevala po vsej Evropi. Udeležba na njem je bila draga. Prvič, potrebne so bile nove obleke: posebej so jih označevali, da ne bi bilo skušnjave, da bi naslednjič nosili isto obleko. Drugič, paziti je bilo treba na svoj videz. Če Elizabeti kaj ni bilo všeč, je problem takoj rešila - z oblek je odrezala po njenem mnenju neprimeren nakit ali s škarjami spremenila prevelike pričeske. Cesarica sama seveda ni imela težav z garderobo: imela je 15.000 oblek in se je med enim plesom lahko celo večkrat preoblekla. Leta 1744 je Elizabeta pripravila ples- metamorfozo. Moškim je ukazala, naj pridejo v ženskih oblekah "à la française", s volančki in napudranimi lasuljami, ženskam pa v ozkih moških kaftanih in belih dokolenkah. Maske niso bile dovoljene, da bi prisotni vedeli, kdo tako smešno izgleda. Preobrazba je koristila le Elizabeti - moška oblačila so ji neverjetno pristajala, ostali pa so bili ne toliko navdušeni, kolikor jezni.

Azorov ples

A.N. Benois. Prihod cesarice Katarine II., 1912

Grossman & Knebel, Moskva, 1908-1913

Tudi Katarina II. je imela rada maškaradne plese. Jeseni leta 1790 je dala izdelati približno sto moških in ženskih kostumov v slogu "predsednikov vlad Egipta", v plesnih dvoranah pa so bile postavljene stojnice za njihovo prodajo. Gostje, ki so prišli na sprejem, so morali na kraju samem plačati denar ali vzeti kredit in se preobleči v nove obleke - moški v ženske in ženske v moške. Ko so se vsi pomirili od začudenja, so se zavrteli v ples, domov pa odšli, ne da bi se preoblekli v svoje običajne obleke.

Maškarade na dvoru Katarine II. so bile včasih zelo podobne pravljici. Ob rojstvu svojega vnuka Aleksandra je na primer organizirala ples z naslovom "Azor, afriški plemič". Dvorane so bile okrašene z monogrami "A", obloženimi z diamanti in biseri. Gostje so bili povabljeni k igranju kart, za zmago pa so lahko vzeli diamant iz skrinjic, ki so stale v bližini. V dvoranah se je občasno pojavil tudi sam Azor, vendar se ni približal - gostje so šele pozneje ugotovili, da je bil to knez Potemkin v tej preobleki.

Ples v Tauridski palači

Gravura R. Negodajeva "Praznik v Tauridski palači", 19. stoletje

Javna domena

Spomladi leta 1791 je knez Potemkin v Tauridski palači v čast Katarini II. priredil ples ob zajetju trdnjave Izmael. Povabljenih je bilo tri tisoč ljudi. Pred vhodom je igral orkester na jelenove rogove.

V notranjosti je vse sijalo: močno svetlobo je zagotavljalo 20 tisoč voščenih sveč in več kot sto tisoč svetilk. V zimskem vrtu so žvrgolele ptice, v ogromnih akvarijih so pljuskale ribe in bleščala so se ogledala, za katerimi so se skrivale pečice. Sredi vsega tega razkošja je bil marmorni kip cesarice. Igral je orkester, umetniki pa so uprizarjali francoske komedije in balete. Potemkin se je srečal s cesarico, oblečen v škrlatni kaftan, posut z diamanti, in ji ves večer sam postregel. V dvoranah so igrali četvorko (kvadrilijo): v prvih vrstah sta bila velika kneza Aleksander in Konstantin. Katarina II. je tisti večer namesto plesa raje igrala karte. Ni igrala za denar, temveč za dragulje. Ples je trajal do zgodnjih jutranjih ur in je postal eden najglasnejših dogodkov ne le v Rusiji, ampak tudi v Evropi.

Črni ples

Črni ples

Javna domena

Cesar Aleksander III. se ni navduševal nad plesi: celo na predvečer svoje poroke ni hotel plesati s svojo nevesto. Cesarica Marija Fjodorovna pa se je prepustila zabavi za oba. Na dvoru so pogosto organizirali "barvne" plese: bele za debitantke in rožnate za mladoporočence. Leta 1888 so dame v Nikolajevi dvorani Zimskega dvorca plesale v rdečih, belih, rumenih in rožnatih oblačilih, v uhanih in ogrlicah pa so se jim bleščali veliki smaragdi.

Januarja 1889 je bil v Aničkovi palači organiziran črni ples. Malo pred tem se je zgodil samomor avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in njegove ljubice baronice Marije Vecher. V skladu s pravili so bili vsi dogodki na evropskih sodiščih za čas trajanja žalovanja odpovedani. Ples pa je potekal v Sankt Peterburgu: gostje so na sprejem v Aničkovo palačo prišli oblečeni v črno, njihovo obleko pa je dopolnjeval diamantni nakit. Učinek je bil osupljiv: ob zvokih dunajskih valčkov so se "črni" pari vrteli v snežno beli dvorani. Cesarica se je s tem elegantno maščevala za staro krivdo: naslednik ruskega prestola, veliki knez Nikolaj Aleksandrovič, s katerim je bila zaročena, je umrl leta 1865. Avstrija takrat ni spoštovala žalnih slovesnosti.

Leto in pol pozneje se je Marija Fjodorovna poročila z Aleksandrom Aleksandrovičem, mlajšim bratom svojega pokojnega ženina. Veliko let kasneje, že kot cesarica, pa je Avstrijo opomnila na njeno napako.

Ruski ples

Vsi udeleženci dvornega maškarnega plesa, 1903

Javna domena

Zadnji ruski cesar Nikolaj II. sicer ni bil nenaklonjen plesu, vendar je bil bolj zaskrbljen zaradi cesarice Aleksandre Fjodorovne, ki je bila slabega zdravja in zato ni marala plesov. Prav ona pa je prišla na idejo o organizaciji plesa v neoruskem slogu. Obleke v slogu 17. stoletja so bile sešite po skicah umetnika Sergeja Solomka. Dopolnjevali so jih krzno in starinski družinski nakit. Nikolaj II. je bil oblečen v kostum carja Alekseja Mihajloviča in njegove žene carice Marije Iljinišne. V Zimskem dvorcu se je zvečer zbralo skoraj štiristo gostov.

Ples leta 1903, ki je bil organiziran ob 290. obletnici dinastije Romanovih, še danes velja za najbolj razkošen dogodek na ruskem dvoru.

Kakšna je bila Rusija leta 1913? Oglejte si fotozgodbo!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.