Ruski cesar Aleksander II. in britanska kraljica Viktorija sta imela krajšo romanco!

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Odpravil se je tudi v London, kjer so ga seznanili z 20-letno Viktorijo. Takrat je bila že dve leti kraljica Velike Britanije.

Angleška kraljica Viktorija, 1844-1845, Franz Xaver Winterhalter

Kraljevska zbirka/Javna domena

Aleksandrov adjutant polkovnik Semjon Jurjevič je zapisal: "Dan po plesu je dedič govoril samo o kraljici ... in prepričan sem, da je tudi ona našla zadovoljstvo v njegovi družbi". Nekaj dni pozneje je v svoj dnevnik zapisal: "Cesarevič mi je povedal, da je zaljubljen v kraljico, in prepričan sem, da je delila njegova čustva ...".

Kmalu je bila vzajemna naklonjenost mladih ljudi očitna vsem. Viktorijino spremstvo je poskrbelo, da se je za čas Aleksandrovega obiska preselila na Windsorski grad, stran od velikega kneza.

Nadaljnji razvoj njunega odnosa je bil nemogoč. Viktorija si je morala najti soproga, ki ne bi bil sam suveren monarh. Aleksandra pa je čakal ruski prestol, zato je potreboval nevesto, ki je bila pripravljena sprejeti pravoslavje in se preseliti v Sankt Peterburg.

Pred Aleksandrovim odhodom se je Viktorija vendarle uspela srečati z njim. O tem srečanju je v svoj dnevnik zapisala naslednje:

"Bil je bled in glas se mu je tresel, ko mi je v francoščini rekel: "Nimam besed, da bi izrazil vse, kar čutim," in dodal, kako zelo je hvaležen za tako prisrčen sprejem. <...> Nato mi je pritisnil na lice in me poljubil tako toplo in s tako srčnim občutkom, nato pa sva si spet zelo toplo stisnila roko. Res sem imela občutek, da se poslovim od bližnjega sorodnika in ne od tujca, in bilo mi je zelo žal, da se bom ločila od tega dragega, ljubkega mladeniča, v katerega sem bila res nekoliko zaljubljena in na katerega sem bila nedvomno zelo navezana."

Portret velikega kneza Aleksandra Nikolajeviča, 1840, Franz Krüger

Muzej Ermitaž/Javna domena

 Zgodovinar Jevgenij Olhovski v svoji knjigi "Skrivnosti in pustolovščine ruske zgodovine" navaja spomine Semjona Jurjeviča: po njegovih besedah je naslednik ruskega prestola zapuščal London v stiski.

 "Ko je carjevič Aleksander ostal sam z mano, se mi je vrgel v naročje in oba sva jokala. Rekel mi je, da Viktorije ne bo nikoli pozabil. Ko se je poslovil, je kraljico poljubil. 'To je bil najsrečnejši in najbolj žalosten trenutek v mojem življenju,' mi je dejal. "

 V spomin na njuno ponovno srečanje je Viktorija hranila album z Aleksandrovimi portreti in njegovo darilo, ovčarja po imenu Kazbek, ki ga je kraljica oboževala.

 Njuno naslednje srečanje je bilo 35 let pozneje, maja 1874. Ruski car je prišel v London, da bi pospremil sina britanske kraljice, vojvodo Alfreda Edinburškega, ki se je poročil z njegovo hčerko Marijo.

Tukaj si lahko preberete več, kdo je bil car Aleksander II.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.