Ti ameriški predsedniki so delali v Rusiji!

Kira Lisickaja (Legion Media; Narodna portretna galerija ZDA; Univerza Transilvanija)
Adams mlajši, Buchanan in Hoover so razvijali odnose med ZDA in Rusijo, preden so postali gospodarji Bele hiše.
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

John Quincy Adams, 6. predsednik ZDA, delo v Rusiji: od 1809 do 1814

John Quincy Adams, avtor: John Singleton Copley

Adams mlajši je Rusijo prvič obiskal pri 14 letih: leta 1781 je spremljal Francisa Danea, prvega ameriškega veleposlanika v Sankt Peterburgu, ki pa svojih poverilnic ni uspel predstaviti cesarici Katarini Veliki.

Drugič je John Quincy prišel v Rusijo leta 1809, ko je bil že uradni diplomatski predstavnik ZDA v Rusiji. Postal je prvi "pooblaščeni poslanec" v Sankt Peterburgu. V dopisovanju z materjo se je pritoževal nad visokimi življenjskimi stroški v ruski prestolnici.

"Seznanjeni ste s težavami in stroški, povezanimi z oblikovanjem primerne rezidence za ameriškega ministra v drugih delih Evrope. Te so povsod velike. Tu so večje kot kjer koli drugje. Še vedno smo brezbrižno nastanjeni v neki javni stavbi, in to zelo drago. Obiski na dvoru so pogosti in nujno potrebni. Najpogosteje je dvakrat na dan, zjutraj na "levee" (formalni ceremoniji "vstajanja") in isti večer na plesu in večerji. V nobenem kosu oblačila, ki sem ga prinesel s seboj, se nisem mogel predstaviti, pri čemer so stroški damske obleke veliko dražji in morajo biti bolj raznoliki kot pri moških. Število služabnikov, ki jih je treba vzdrževati, je vsaj trikrat večje od tistega, ki je potrebno drugje, podnebje v deželi pa za vsakega posameznika zahteva izdatke za oblačila, ki jih v južnejših regijah ne poznajo," je pisal februarja 1810.

Adams je v Rusiji delal do leta 1814. Njegov mandat je bil podeljen v času napoleonskih vojn, zato je bila naloga diplomata, da ZDA zagotovi čim več trgovinskih prednosti. Težava je bila v tem, da so bile ZDA v sporu z Anglijo, ki je bila takrat zaveznica Rusije. Kljub temu je Adams hitro vzpostavil dober osebni odnos s cesarjem Aleksandrom I. Skupaj sta se celo sprehajala ob Nevi.

Leta 1811 se je Johnu in njegovi ženi Louise rodila hčerka Louise Catherine. Žal je leto pozneje umrla in postala prva državljanka ZDA, ki so jo pokopali v Rusiji.

Na prošnjo Noaha Websterja, avtorja slovarja, mu je Adams pošiljal knjige o ruski slovnici in besedišču. To je bil začetek učenja ruskega jezika in kulture v ZDA.

James Buchanan, 15. predsednik ZDA, delo v Rusiji: od 1832 do 1834 

James Buchanan, avtor: George Peter Alexander Healy

Zahvaljujoč Buchananu je bila leta 1832 podpisana rusko-ameriška pogodba o trgovini in plovbi. Dokument je določal skupne dvostranske trgovinske pravice in pogoje trgovine po načelu največjih ugodnosti.

Kljub kratkemu mandatu je Buchanan uspel vzpostaviti stike v Sankt Peterburgu in pridobiti naklonjenost cesarja Nikolaja I.

"Cesar je za Rusijo ideal za suverenost, in po mojem mnenju je bolj sposoben in pošten človek od vseh, ki ga obkrožajo. Sam sem prepričan, da se je njegov odnos do Združenih držav Amerike od mojega prihoda pozitivno spremenil. Sprva so me namreč obravnavali s popolnim prezirom," je pisal svoji sestri. - Ne glede na to, kakšno je naše mnenje o njegovi politiki, vsi tukaj priznavajo, da je njegov značaj v zasebnih odnosih zgled za celotno cesarstvo. Kot mož, oče, brat in prijatelj je zgled svojim podanikom."

Ko je diplomat zapustil Sankt Peterburg, ga je Nikolaj I. prosil, naj predsedniku Jacksonu pove, da mora biti novi ameriški odposlanec " takšen kot Buchanan".

Herbert Clark Hoover, 31. predsednik ZDA, delo v Rusiji: kot podjetnik od 1909 do 1913, ter pomoč med množično lakoto v letih 1921-1923

Herbert Clark Hoover, 1874-1964. 31. predsednik Združenih držav Amerike. Od leta 1919 ilustrirano.

Hoover, po izobrazbi rudarski inženir, je v Rusiji delal od leta 1909. V mestu Kištim na Uralu je od dedičev južnouralskega trgovca Rastorgujeva kupil podjetja in ustanovil delniško družbo "Kištimske rudarske tovarne". Tu se je ukvarjal s finančno reorganizacijo in posodobitvijo proizvodnje.

"Uspeh v Kištimu je prinesel pomembne posledice. V ruski industriji so doslej pogosto prevladovali nemški in britanski gospodarski subjekti. Rusi so bili do njih vedno nezaupljivi, saj so se bali političnih posledic. Sovražili so domnevno superiornost britanskih in nemških uradnikov. Do Američanov niso imeli takšnih občutkov. Ruski inženirji so bili tehnično najbolj sposobni, vendar jim je primanjkovalo usposabljanja na upravnem področju. Med Rusi in Američani je obstajalo instinktivno tovarištvo, po katerem so se razumeli", je v svojih spominih zapisal Hoover.

Hoover, ki se je hitro uveljavil v Kištimu, je bil pozneje povabljen, da vodi razvoj nahajališč v gorovju Altaj. Po njegovem mnenju je bilo to največje in najbogatejše znano nahajališče rude na svetu. Ameriški inženirji so tam delali vse do revolucije leta 1917.

Hoover je leta 1913 sam zapustil Rusijo. "Če ne bi bilo prve svetovne vojne, bi imel največja inženirska nahajališča, kar jih pozna človek," se je spominjal svojega dela v Rusiji. Tam je vodil tudi več rudarskih in naftnih podjetij.

Leta 1917 so ZDA prekinile diplomatske odnose z boljševiško vlado. Ko se je leta 1921 v sovjetski Rusiji začela množična lakota, je Hoover že kot ameriški minister za trgovino in vodja Ameriške uprave za pomoč (ARA) v državo poslal humanitarne potrebščine, čeprav je bil do boljševizma zelo negativno naravnan.

ARA je zagotovila brezplačno pomoč 20 milijonom ljudi v sovjetski Rusiji. Zagotavljala je hrano in obutev, kmetijske stroje in semena ter odpirala bolnišnice in ambulante.

Pod predsednikom Hooverjem so Združene države aktivno razvijale trgovinske odnose s Sovjetsko zvezo. Leta 1932 sta bili z ameriško pomočjo odprti avtomobilska tovarna v Nižnem Novgorodu in metalurška tovarna v Novokuznecku.

Preberite, kateri ameriški predsedniki so bili na čelu protisovjetskega boja

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke