Kako je slepi deček postal priznan matematik

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Nekega nesrečnega dne leta 1921 se je navadnemu sovjetskemu šolarju Levu Pontrjaginu zgodila strašna tragedija. V rokah trinajstletnega fanta je eksplodiral zlomljen plinski kuhalnik, ki ga je poskušal popraviti. Zaradi tega je najstnik popolnoma oslepel.

Levov oče Semjon Akimovič je bil priča tej nesreči in se je dobesedno zlomil. Začeli so se mu pojavljati epileptični napadi, hitro si je prislužil invalidnost in kmalu umrl zaradi kapi.

Vendar pa se fant kljub temu ni želel kar tako vdati v usodo. Ne le da je preživel, ampak mu je uspelo postati tudi izjemen znanstvenik svetovnega slovesa.

Življenjska odločitev

Lev Pontrjagin kot otrok

Arhivska fotografija

Prva leta po tragediji so bila najtežja v Levinem življenju. Zdelo se je, da je šole konec, vendar so mu na pomoč priskočili sošolci. Na glas so mu ponavljali vse, kar je učitelj napisal na tablo, in mu pomagali pri domačih nalogah.

Deček se je soočil s težkim vprašanjem, čemu naj posveti svoje življenje. Pridno se je učil igranja klavirja, poskušal se je ukvarjati tudi z ročnimi deli. Vendar je bila njegova prava strast matematika.

Semjon Akimovič in Tatjana Andrejevna Pontrjagin

Arhivska fotografija

Pri osvajanju znanosti mu je bila v veliko pomoč njegova mati, preprosta šivilja Tatjana Andrejevna. "[Pokazala je] veliko samokontrole in požrtvovalnosti, ko mi je pomagala premagovati težave," se je spominjal Pontrjagin. "Brez kakršnekoli izobrazbe mi je pomagala pri domačih nalogah, brala mi je knjige ne le iz humanitarnih področij šolskega učnega načrta, ampak tudi iz področja matematike, ki je sploh ni poznala, pri čemer so matematične knjige daleč presegale šolski učni načrt." 

Mati se je popolnoma posvetila svojemu sinu in dejansko postala njegova tajnica. Vsak dan mu je na glas prebrala na ducate strani matematičnih formul, ki si jih je zapomnil.

Najtežje je bilo Tatjani Andrejevni razložiti Levu matematične znake, ki jih ni mogel videti. Za vsak tak znak si je izmislila posebne simbole, ki jih je otrok razumel ("repek navzgor" itd.). Bodoči znanstvenik še nikoli v življenju ni uporabljal Braillove pisave, razvite posebej za slepe.

Leta 1925 je Pontrjagin končal šolo z zlato medaljo in se vpisal na Moskovsko univerzo, na Fakulteto za fiziko in matematiko. Na predavanjih si seveda ni ničesar zapisoval, ampak si je vse zapomnil. Ponoči, ko je ležal v postelji, je razmišljal o slišanem. "Zapisovanje odvrača pozornost od razumevanja samega predavanja," je menil Lev Semjonovič. 

Univerzi je sledil podiplomski študij in poučevanje. Že pri 27 letih je Pontrjagin postal doktor fizikalnih in matematičnih znanosti.

Živeti polno življenje

Lev Semjonovič Pontrjagin (1908-1988), doktor fizikalnih in matematičnih znanosti, akademik Akademije znanosti ZSSR.

Nikolaj Maksimov/Sputnik

Mati je sinu na vseh stopnjah njegove življenjske poti zagotavljala vsestransko podporo, brez katere bi težko veliko dosegel. Pomagali so mu tudi sošolci, sodelavci, pomočniki, prijatelji in znanci. Matematik je vse poslušal in si zapomnil. Razvil je fenomenalen spomin in v glavi hranil ogromne količine informacij.

Pontrjagin je za zapisovanje svojih znanstvenih del uporabljal pisalni stroj. Hkrati je namenoma puščal prostor, v katerega so pozneje na njegovo željo zapisali matematične formule.

Lev Semjonovič Pontrjagin (1908-1988) je bil sovjetski matematik, eden največjih matematikov 20. stoletja, akademik Akademije znanosti ZSSR.

Muzej zgodovine Moskovske univerze

Kasneje je Pontrjagin začel aktivno uporabljati magnetofon. Njegova mati ali pomočniki so na magnetofonski trak posneli branje znanstvene ali leposlovne literature, ki jo je Lev Semjonovič nato poslušal. On pa je nanj narekoval svoja dela, ki jih je nato predal svojim pomočnikom, da so jih zapisali.

Znanstvenik je poskušal živeti polno življenje. Praktično ni uporabljal nobenih posebnih pripomočkov, hodil je brez palice in brez pomoči drugih ljudi. Zaradi tega je pogosto padel, na njegovem obrazu pa so se pojavile sveže odrgnine in praske. Kljub temu je Lev Semjonovič vedno vstal in hodil naprej.

Pontrjagin se je naučil celo plesati, drsati in tudi hoje na smučeh. Poleg tega je bil znanstvenik dvakrat poročen.

Veliki matematik

Lev Semjonovič Pontrjagin (1908-1988), profesor Moskovske državne univerze, akademik Akademije znanosti ZSSR, vodja znanstvene šole za matematično teorijo optimizacije procesov, dobitnik Leninove in državne nagrade ZSSR.

Lev Ivanov/Sputnik

Lev Pontrjagin je postal avtor približno 300 publikacij, vključno z več monografijami in učbeniki. Za svoj prispevek k znanosti je prejel več sovjetskih državnih nagrad in drugih visokih priznanj, postal je častni član Mednarodne akademije za astronavtiko, Londonskega matematičnega društva in Madžarske akademije znanosti ter častni doktor znanosti Univerze v Salfordu (Združeno kraljestvo).

Po njegovi zaslugi so se v znanosti pojavili pojmi, kot so "Pontrjaginovo načelo maksima", "pontrjaginovi razredi", "pontrjaginova dualnost", "pontrjaginov kvadrat", "Andronov-Pontrjaginov kriterij" in drugi.

Mstislav Keldiš, levo, predsednik Komisije za Leninove in državne nagrade, izroča akademiku Levu Pontrjaginu značko in diplomo nagrajenca.

Aleksander Konkov/TASS

Lev Semjonovič je imel pomembno vlogo pri tem, da dvomljivi projekt usmeritve številnih sibirskih rek v sušna območja Srednje Azije nikoli ni ugledal luči sveta. Matematik je izračunal neugodne posledice tega koraka in poslal osebno pismo voditelju države Mihailu Gorbačovu.

Po akademiku Pontrjaginu sta bila poimenovana asteroid in ulica v Moskvi, postavljena pa sta bila tudi dva doprsna kipa, od katerih eden stoji v Ruski državni knjižnici za slepe.

"Zakaj je Levu Semjonoviču uspelo narediti toliko stvari?" se je spraševal Pontrjaginov kolega, matematik Igor Šafarevič. "Mslim, da zato, ker se nikoli ni vprašal, ali ima dovolj moči za katerokoli stvar. Lotil se je zadeve in moč je našel v sebi. Vedno je premikal meje mogočega." 

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.