Predstavljajte si, da se sprehajate po zimskem gozdu nekje globoko v Sibiriji in namesto medvedov in risov naletite na skupino znanstvenikov ali pa študentov. Skozi goščavo hitijo na delo in študij v več deset znanstvenih ustanov. Takšen gozd res obstaja 20 km stran od milijonskega Novosibirska (o njem govori celo ena sovjetska televizijska serija tečaja ruščine za tujce).
"Oče je po Tomskem politehničnem inštitutu prišel sem leta 1961 na Inštitut za avtomatiko in elektrometrijo, mama pa leto prej po Leningrajski univerzi, da bi poučevala književnost," pravi Anastasija Bliznjuk, ki se je rodila in odraščala v Akademgorodku, tukaj delala kot psihologinja, danes pa je varuhinja njegove zgodovine in turistična vodnica. "Takrat je bil za mlade znanstvenike nekakšno družbeno dvigalo, saj si se tukaj lahko prebil v znanost, pri čemer si se lahko zanašal le na svoje sposobnosti."
Novosibirsk. Križišče Morskega prospekt in ulice Tereškove. V ospredju stavba predsedstva sibirske podružnice Akademije znanosti ZSSR, 1978.
Viktor Budan, Anatolij Poljakov/TASSAkademgorodok je bil zgrajen leta 1957 sredi gozda kot znanstveni center Sibirske podružnice Ruske akademije znanosti s poudarkom na fizikalnih in tehničnih ter naravoslovnih znanostih. Priznani matematiki Mihail Lavrentjev, Sergej Sobolev in Sergej Kristjanovič so se takrat s to zamislijo obrnili na vodstvo države, ki jim je odobrilo idejo. Sčasoma so se podobna "področja znanstvenikov" - pododdelki Sibirske podružnice Ruske akademije znanosti - pojavila v Tomsku, Krasnojarsku in Irkutsku, vendar je bil prav ta Akademgorodok največji in najprestižnejši v ZSSR.
Stavba računalniškega centra Sibirske podružnice Akademije znanosti ZSSR. Akademgorodok 1977
A. Zubcov/SputnikObetavni znanstveniki in navadni delavci so začeli prihajati iz vse države v oddaljeno in mrzlo Sibirijo. Tam je vladalo posebno vzdušje življenja, ki ga nihče ni želel zapustiti. "Imamo primere, ko so tu začeli študirati navadni gradbeni delavci in gradbinci, ki so se med procesom potopili v znanost in sami postali doktorji znanosti," pravi Anastasija.
Anastasija Bliznjuk
Osebni arhiv"Najbolj pametna ulica na svetu" je značilnost, ki jo domačini pogosto dajejo prospektu Lavrentjeva. Na tej ulici se nahaja kot 20 znanstvenoraziskovalnih inštitutov in laboratorijev, ki so zasnovani tako, da pot od službe do doma zagotovo poteka skozi gozd in ne po hrupnih cestah. Nič ne sme odvrniti pozornosti od znanosti.
Srce Akademgorodoka je Inštitut za jedrsko fiziko, kjer so bili zgrajeni prvi hadronski trkalniki za raziskave osnovnih delcev. Danes delajo na novem sinhrotronskem trkalniku (pospeševalniku delcev), ki so ga poimenovali SKIF (Sibirski krožni izvir fotonov). Kakšen je njegov namen? Na kratko, pridobiti novo znanje o zgradbi našega vesolja, to pa je tema, ki zaposluje misli sodobnih fizikov po vsem svetu.
Na Inštitutu za arheologijo in etnografijo pa proučujejo izvor človeka in etnogenezo ljudstev. Zaposleni na inštitutu so med arheološkimi izkopavanji na planoti Ukok našli najstarejšo altajsko princeso in razvozlali DNK ostankov, najdenih v Denisovi jami na Altaju. Izkazalo se je, da so tam živeli povsem novi pripadniki človeške vrste.
Znanstveniki na Inštitutu za anorgansko kemijo se ukvarjajo z novimi materiali - kot pojasnjujejo, zato, da bi "iz plastične steklenice lahko izdelali ključke USB".
Inštitut za citologijo in genetiko je vzgojil domače lisice. V divjini proces udomačitve traja več tisoč let, sibirski znanstveniki pa so za to potrebovali le 60 let (naš intervju z Ljudmilo Trut, ki nosi zasluge za začetek te raziskave, si lahko preberete tukaj). Z znanstvenimi lisicami se lahko pogovorite na postaji mladih naravoslovcev.
Leta 2002 so tukaj dešifrirali genom komarja, ki prenaša malarijo, da bi v prihodnosti izdelali cepivo proti njegovemu ugrizu.
Ena od ključnih idej akademika Lavrentjeva je bila povezati izobraževanje, znanost in proizvodnjo. In tukaj obstaja kraj, kjer znanstveniki ustvarjajo svoja podjetja - Akadempark, odprt leta 2010. To je največji tehnopark v naši državi, ki ima več kot 330 prebivalcev, njihova podjetja pa zaposlujejo 9.000 ljudi. Njegova glavna področja dejavnosti so informacijska tehnologija, biotehnologija in biomedicina ter znanstveno-raziskovalno strojništvo.
Velika biotehnološka podjetja obratujejo v nizkih pisarnah v "oxfordski četrti" v evropskem slogu. Med njimi so na primer ustvarjalci prvega ruskega sistema za testiranje koronavirusa. V sosednji stavbi je center za tehnološko podporo proizvodnim podjetjem. Strokovnjaki za informacijsko tehnologijo pa zasedajo dve stolpnici, ki ju zaradi njune značilne oblike ljubkovalno imenujejo "gosi".
Tretjina prebivalcev so zagonska podjetja, za katera so bili ustanovljeni poslovni inkubatorji, kot za piščance, samo da so ti namenjeni podjetjem.
Jevgenij Demidov je 15 let raziskoval beljakovine na Inštitutu za citologijo in genetiko. Pred nekaj leti se je odločil, da zapusti temeljno znanost in začne... proizvajati beljakovine iz navadnih hišnih čričkov. Pridobivanje užitnih beljakovin iz žuželk je danes že svetovni trend.
"Vsi sprašujejo, kakšnega okusa so črički," pravi biolog. "So popolnoma brez okusa. Če poskusite čisto moko iz njih, lahko zaznate priokus sončničnih semen, vendar so to pravzaprav čiste beljakovine brez posebnega okusa."
"Žuželke imajo veliko večjo produktivnost kot katerakoli živinoreja, imajo neverjetno gostoto pridelave, veliko večjo kot pri katerikoli živinoreji, poleg tega je to precej kompaktna proizvodnja," pravi Jevgenij. "Naša 'kmetija' je velika le 100 kvadratnih metrov."
Leta 2021 se je z eno samo idejo prijavil na Akadempark in dobil status rezidenta. Takrat je našel prvega vlagatelja, ki je vložil pol milijona rubljev. In stvari so se začele odvijati. Zaenkrat Jevgenij za vzorec demonstrira piškote iz čričkove "moke", načrtuje pa, da bi iz njih izdelal nekaj podobnega kot beljakovine za športnike. Takšni izdelki bi se lahko po njegovih besedah pojavili na trgu v enem letu.
Danes v zgodovinskem delu Akademgorodka živi več kot 20 tisoč ljudi, če pa upoštevamo celotno Sovjetsko okrožje Novosibirska, ki vključuje mesto znanstvenikov, je ta številka šestkrat višja. Zaradi visokih cen stanovanj se mlade družine pogosto naselijo v sosednjih delih mesta.
Leta 2018 se je na vladni ravni pojavil načrt za razvoj Akademgorodka. V prihodnjih letih naj bi v soseski, ki naj bi postala nova znanstvena prestolnica Rusije, zgradili Akademgorodok 2.0. Osrednji projekt bo SKIF.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
