Mesto s stoletno zgodovino se je izkazalo za plodna tla za urbano folkloro. Nekatere legende so postale tako splošno znane, da je včasih na turističnih spletnih straneh in v blogih vodnikov po Sankt Peterburgu mogoče najti podrobne podatke o "mističnih" dogodkih, vse do izmišljenih datumov in priimkov.
Legenda pravi, da so se med gradnjo kanala začele dogajati nenavadne stvari. Delavci niso hoteli delati, češ da to mesto "ni dobro". Kljub težavam pri gradnji je bil kanal odprt za plovbo leta 1833, leta 1913 pa naj bi se zgodil prvi strašni dogodek - v kanalu so našli razkosano moško truplo. Pozneje se je izkazalo, da je pokojnika ubila njegova lastna žena.
Obvodni kanal v Sankt Peterburgu
Legion MediaDeset let pozneje, leta 1923, naj bi v kanalu našli nekaj plošč s starodavnimi napisi, pod njimi pa človeške ostanke. Po grozljivem odkritju je kanal postal priljubljena točka za samomore. Tisti, ki so imeli srečo, da so preživeli, so trdili, da so jih "glasovi" prepričali, naj se vržejo v vodo, nekatere pa naj bi nekdo preprosto potisnil. Kanalu pripisujejo na stotine žrtev.
Marca 1801 so cesarja Pavla I. umorili njegovi spremljevalci in somišljeniki. To se je zgodilo na Mihajlovskem gradu. Po legendi tam namreč še vedno živi Pavlov duh, njegovo silhueto s svečo v roki pa je mogoče videti v oknih v prvem nadstropju gradu. Nekateri oskrbniki so trdili, da so cesarja videli na lastne oči.
Umor cesarja Pavla I. (francoska gravura, osemdeseta leta 19. stoletja)
Javna domenaZanimivo je, da naj bi Pavel sam v času svojega življenja srečal duha svojega pradedka Petra Velikega. O tem je pripovedoval na večerji pri grofici Henrietti Louise von Oberkirch: ko se je sprehajal po ulicah Sankt Peterburga, je srečal neznanca, ki ga je opozoril na njegov skorajšnji konec - šele ko sta se poslovila, je Pavel prepoznal pokojnega cesarja. Pravijo, da je prav na tistem mestu, kjer je "Peter" po Pavlovih besedah izginil, Katarina Velika nato ukazala postaviti "Bronastega jezdeca" - spomenik Petru I. Kasneje je Pavel priznal, da je zgodbo povedal za šalo.
Spomenik "Bronasti jezdec"
Legion MediaS samim spomenikom pa je povezana še ena legenda: pravijo, da jezdec ponoči oživi, in da Peter Veliki jaha konja čez svoje mesto. Ta zgodba je bila znana že v Puškinovem času, ker je pesnik v svojem delu "Bronasti jezdec" opisal, kako "spomenik" preganja glavnega junaka Jevgenija.
Na naslovu Gorohovaja št. 57a stoji hiša, ki sicer ne navdušuje s svojo arhitekturo, je pa znana po svojih mističnih zgodbah. Če zemljevid Sankt Peterburga postavite v šesterokotnik, naj bi se hiša nahajala na presečišču njegovih diagonal - to pojasnjuje njene demonske lastnosti.
Dvorec Jakovlevih (Jevmentjevih)
Jekaterina Borisova (CC BY-SA 4.0)V notranjosti hiše je rotunda s šestimi stebri, ki jo obdajata dve stopnišči. Eno stopnišče vodi v tretje nadstropje, drugo pa na nadstropje brez stanovanj. S tega nenavadnega stopnišča naj bi bilo mogoče videti sedmi steber, ki obstaja v drugi dimenziji. Po drugi različici naj bi se izhod na "drugi svet" skrival v kleti stavbe, in ko si je nekoč nek mladenič drznil iti tja, se je po 15 minutah vrnil kot starec.
Še ena legenda pravi, da se želje, izrečene v rotundi, uresničijo. Uporabnica portala TripAdvisor je zapisala: "...Akustika v rotundi je neverjetna. Ko v katerem koli nadstropju komaj zašepetate, se v drugem nadstropju jasno sliši vsaka vaša beseda! Da, zaželela sem si nekaj. In se mi je tista želja izpolnila, ko sem se po šestih mesecih spet znašla v Sankt Peterburgu..."
V 19. stoletju si je trgovec Brusnicin na Vasiljevskem otoku zgradil palačo. Ko je opremljal prostore, je iz Italije naročil veličastno ogledalo za plesno dvorano. Legenda pravi, da je to ogledalo nekoč viselo v Drakulovi grobnici.
Notranjost stare zapuščene rezidence Brusnicinih na ulici Kožna linija Vasiljevskega otoka v Sankt Peterburgu
Legion MediaČez nekaj časa so Brusnicini opazili zakonitost - vsakemu, ki se je pogledal v ogledalo, se je nekaj zgodilo. Najbolj srečni so samo zboleli, nekateri pa so postali žrtve nesreč.
Notranjost stare zapuščene rezidence Brusnicinih na ulici Kožna linija Vasiljevskega otoka v Sankt Peterburgu
Legion MediaZadnja tragedija je bila smrt trgovčeve vnukinje, zato so ogledalo odstranili. Kje je zdaj, ni znano.
Revolucionarka Sofja Perovskaja je bila članica teroristične organizacije Narodnaja volja. Prav ta organizacija je leta 1881 izvedla teroristični napad, katerega posledica je bil atentat na cesarja Aleksandra II.
Sofja Perovskaja
Javna domenaKo je cesar potoval s kočijo po svoji običajni poti, je terorist Nikolaj Risakov pod kolesa vrgel bombo, vendar je zgrešil. Cesar je preživel - zapustil je kočijo in odšel k ranjenim, nato pa je poskus atentata dokončal še en udeleženec umora Ignacij Grinevicki. Bombo je vrgel tik pred cesarja - istega dne je Aleksander II. umrl zaradi ran. Vsi teroristi so bili obsojeni na usmrtitev z obešanjem.
Smrtno ranjen cesar Aleksander II.
Javna domenaSofjina naloga med izvedbo operacije je bila dajanje opozorilnih znakov - mahanje z belim robčkom. Legenda pravi, da je Sofjinega duha mogoče videti v noči na prvi marec na mostu v bližini cerkve Spasa na krovì (Odrešenika na Krvi). In če mimoidoči zagleda žensko, ki maha z robčkom, bo padel v vodo in umrl.
Ali poznate 5 legend o Bajkalu?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
