Kako je romunski kralj, Hitlerjev zaveznik, dobil sovjetski red zmage

Zgodovina
BORIS JEGOROV
Romunija je bila ena najpomembnejših zaveznic nacistične Nemčije v vojni proti Sovjetski zvezi. Na čelu države je bil takrat kralj Mihaj I., čeprav je imel resnično oblast conducator (analogno führerju ali duceju) Ion Antonescu.

V nagovoru narodu je monarh vojno proti Sovjetski zvezi označil za "sveto". Osebno je obiskal vojsko in podelil odlikovanja zaslužnim vojakom.

Leta 1942 se je Mihaijev odnos do vojaške kampanje začel spreminjati, po katastrofi pri Stalingradu pa je postal aktiven udeleženec zarote za strmoglavljenje Antonescujeve oblasti.

Hiter preboj Rdeče armade do romunske meje avgusta 1944 je zarotnike prisilil k odločnemu ukrepanju.

"Ko sem se 23. avgusta zjutraj zbudil, nisem bil prepričan, da bom dočakal naslednji dan. Vendar sem bil odločen, da bom Romunijo spravil iz zavezništva s Hitlerjem. Stalinova vojska je bila na pragu Romunije, fronta je propadala in prebivalstvo je bilo naveličano vojne," se je spominjal Mihai I.

Istega dne je kralj ukazal aretacijo conducatorja in članov njegove vlade, nakar je v Bukarešti izbruhnila oborožena vstaja. Monarh je po radiu napovedal zamenjavo oblasti v državi ter prekinitev vojne proti ZSSR in zahodnim zaveznikom.

Že 31. avgusta 1944 je Rdeča armada brez boja zasedla Bukarešto. Romunija se je pridružila protihitlerjevski koaliciji, njeni vojaki pa so se vključili v ostre boje proti včerajšnjim zaveznikom.

6. julija 1945 je maršal Fjodor Tolbuhin kralju Mihaju I. izročil sovjetski red zmage. Monarh je bil odlikovan "za pogumno dejanje, s katerim je odločno usmeril romunsko politiko k prekinitvi sodelovanja s Hitlerjevo Nemčijo in zavezništvu z Združenimi narodi v času, ko poraz Nemčije še ni bil jasno opredeljen".

Kako in zakaj se je Romunija borila proti ZSSR?