Člani "Zveze boja za osvoboditev delavskega razreda" v Sankt Peterburgu. Od leve proti desni (stojijo): A. L. Malčenko[1], P. K. Zaporožec, A. A. Vanjev, od leve proti desni (sedijo): В. V. Starkov, G. M. Križanovski, V. I. Uljanov, J. O. Martov. Sankt Peterburg, 1897
Javna domenaVodja boljševiške stranke je prve korake na revolucionarnem področju naredil še na univerzi v Kazanu, kjer je študiral za pravnika. Leta 1887, le tri mesece po vpisu, je bil Lenin za nekaj dni aretiran zaradi sodelovanja v študentski stavki. To je bila njegova prva aretacija, ki se je končala z izključitvijo z univerze in izgonom iz Kazana. Kasneje je bil pomiloščen in se je vpisal na univerzo v Sankt Peterburgu. V prestolnici pa se je Lenin vključil v revolucionarno dejavnost z vso vnemo.
V. I. Lenin med vaškimi kmeti. Šušenskoje
Vasilij BasovV Sankt Peterburgu je bilo veliko marksističnih krožkov, Lenin pa je leta 1895 ustanovil svojega - "Zvezo boja za osvoboditev delavskega razreda". Zaradi organiziranja in vodenja sindikata je bil aretiran in je leto in dva meseca preživel v zaporu. Ko so ga končno izpustili, je bil za tri leta izgnan v vas Šušenskoje (Krasnojarski okraj, Sibirija). V tem izgnanstvu se je Lenin poročil z Nadeždo Krupsko, s katero sta živela skupaj vse življenje. Šele februarja 1900, ob koncu izgnanstva, je Lenin zapustil Šušenskoje.
Lenin in Krupska leta 1895.
Javna domenaNa svobodi je preživel malo časa - že junija so ga v Sankt Peterburgu ponovno aretirali za 10 dni. Kmalu je odpotoval v tujino. Leta 1914 so revolucionarja aretirali v mestu Poronin (takrat na ozemlju Avstro-Ogrske). Mesec dni pozneje so ga izpustili - po tem Lenina niso nikoli več aretirali, saj je živel v tujini in se v Rusijo vrnil šele po februarski revoluciji leta 1917.
Skupno (vključno z izgnanstvom): približno 4 leta in 3 mesece zapora.
Stalin v Bajlovskem zaporu, Baku, Azerbajdžan, marec 1910.
Javna domenaBodoči "oče narodov" je začel sodelovati pri delu marksističnih krožkov pri 15 letih in že pri 17 letih postal član organizacije Ruske socialdemokratske delavske partije (Gruzija) v Tiflisu. Prvič je bil aretiran pri 22 letih leta 1902 v Batumiju. Od tam so ga premestili v zapor v Kutaisiju in nato poslali v izgnanstvo v Sibirijo. Skupno je Stalin (takrat še Džugašvili) po prvi aretaciji v zaporu preživel leto in 9 mesecev.
Stalina so naslednjič aretirali leta 1908, ker je napadel arzenal, da bi ukradel orožje za partijo. Po zaprtju v zaporu v Bakuju je bil izgnan v Vologodsko gubernijo (na sever evropske Rusije), vendar je 24. junija 1909 pobegnil. Kmalu so ga znova priprli in poslali na prestajanje izgnanstva. Tam je ostal do leta 1911, nato pa je bil pod policijskim nadzorom izgnan v Vologdo. Leta 1912 je Stalin pobegnil, leta 1913 pa je bil ponovno izgnan pod policijskim nadzorom, vendar v Turuhanski okraj (Sibirija). Kasneje so ga skupaj z bodočim sodelavcem, revolucionarjem Jakovom Sverdlovom, premestili v sibirsko vas Kurejka nad severnim tečajnikom. Od tam Stalin ni zmogel pobegniti in je ostal v naselju do leta 1916.
J. V. Stalin v Turuhanskem okraju
Jaroslav NikolajevNovico o februarski revoluciji je Stalin ujel v Ačinsku - to mesto je od Kurejke oddaljeno približno 1000 kilometrov. Stalina so sem pripeljali skupaj z drugimi izgnanci, da bi ga vpoklicali v vojsko. Toda bil je nesposoben za služenje vojaškega roka, zato je preostanek roka preživel v mestu, nato pa se je marca 1917 vrnil v Petrograd.
Skupno (vključno z izgnanstvom): približno 8,5 let zapora.
Lev Trocki v zaporu v Petropavlovski trdnjavi v Sankt Peterburgu leta 1906.
Javna domenaNeposredni vodja oktobrske revolucije in ustanovitelj Rdeče armade se je za marksizem začel zanimati v zadnjem letniku šole. Že leta 1897, ko je bil star 17 let, je Trocki (takrat Bronštejn) sodeloval pri ustanavljanju delavskih krožkov. Prvič je bil aretiran pri 19 letih. Po skoraj dveh letih zapora ga je sodišče obsodilo na štiriletno izgnanstvo v vzhodno Sibirijo. Vendar je Levu avgusta 1902 uspelo pobegniti.
Trocki je pobegnil v tujino, vendar se je leta 1905 odločil, da se bo vrnil v Ruski imperij. Kljub konspiraciji so ga izsledili in decembra istega leta aretirali ter obsodili na nedoločen čas trajajoče izgnanstvo v Sibiriji. Februarja 1907 je ponovno pobegnil - in začela se je njegova druga emigracija.
Lev Trocki 1900 v Sibiriji
Javna domenaAprila 1917 so ga britanske oblasti prijele v pristanišču Halifax. Kmalu so ga izpustili in odpotoval je v Petrograd. Julija so ga ponovno aretirali zaradi suma sodelovanja z nemškimi tajnimi službami, vendar so ga septembra že izpustili.
Ruski revolucionar Lev Trocki (1879-1940) s svojo drugo ženo Natalijo Sedovo (1882-1962) v Suhumiju ob Črnem morju, 1924
Topical Press Agency/Hulton Archive/Getty ImagesLahko bi predpostavljali, da bi moral biti Trocki od oktobra 1917 nedotakljiv. Toda po Leninovi smrti se je razplamtel znotrajpartijski boj in v bitki s Stalinom je Trocki izgubil. Novembra 1927 so ga izključili iz partije, januarja 1928 pa so ga izgnali v Alma-Ato (Kazahstan), od koder je Trocki lahko odpotoval v tujino. Tam je moral zamenjati več krajev bivanja in leta 1935 je pristal na Norveškem. Septembra 1936 so norveške oblasti pod pritiskom ZSSR Trockega premestile v hišni pripor. Decembra istega leta je dobil mehiški vizum in odpotoval.
Skupno (vključno z izgnanstvom): približno 7,7 let zapora.
Bodoči začetnik sovjetskih varnostnih organov se je pri 18 letih, ko je bil še gimnazijec v Vilni (v Litvi), pridružil socialdemokratom. Leta 1896 je opustil študij in se popolnoma posvetil revoluciji.
Že julija 1897 je bil Dzeržinski prvič aretiran. Maja 1898 so ga za tri leta izgnali v Vjetsko gubernijo (ozemlje današnje Kirovske regije in Udmurtije, približno 1000 km od Moskve), vendar je avgusta 1899 pobegnil. Že januarja 1900 so ga oblasti ponovno ujele. Tokrat so Dzeržinskega za pet let izgnali v vzhodno Sibirijo, junija 1902 pa je ponovno pobegnil iz izgnanstva. Do leta 1905 je bil revolucionar v tujini, ob vrnitvi v Varšavo pa so ga aretirali. Zaradi revolucije leta 1905 je bil Dzeržinski kmalu izpuščen na podlagi amnestije.
Leta 1906 so Dzeržinskega ponovno zaprli in ga izpustili po šestih mesecih s pomočjo varščine. Leta 1908 je bil revolucionar ponovno aretiran in ob upoštevanju vseh njegovih dosežkov na revolucionarnem področju poslan v Sibirijo za nedoločen čas. Feliks je pobegnil že decembra 1909, tokrat tretjič. Ponovno se je odpravil v tujino.
Lubjanski trg v Moskvi (nekoč trg Dzeržinskega)
Vladimir Fedorenko/SputnikJanuarja 1912 se je vrnil v Varšavo in se do septembra uspešno skrival pred oblastmi. Potem se mu je sreča obrnila hrbtet in so ga ponovno aretirali. V priporu je bil dve leti, dokler ni bil obsojen na tri leta prisilnega dela. Toda tokrat se Feliks ni mogel izogniti kazni in iz zapora je prišel šele leta 1917, zahvaljujoč zmagi februarske revolucije.
Skupno (vključno z izgnanstvom): približno 12 let zapora.
Član politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze (vodilnega organa Komunistične partije) in pozneje vodja politične desnice je bil Buharin še v času študija na liceju član radikalne študentske skupine. Leta 1906 se je pridružil stranki.
Prvič je bil aretiran leta 1909. Mesec dni pozneje so ga izpustili, revolucionar pa je prešel v ilegalo. Toda že konec leta 1910 je policija prijela vse moskovske voditelje stranke, vključno z Buharinom. Junija 1911 so ga obsodili na triletno izgnanstvo v Onegi (Arhangelska regija na severu evropske Rusije), vendar je revolucionar že avgusta pobegnil. V Rusijo se je vrnil šele leta 1917.
V tujini je bil večkrat podvržen kratkotrajnim aretacijam. Po vrnitvi v Rusijo je bil še nekaj dni aretiran v Čeljabinsku (Ural, približno 1700 kilometrov od Moskve) zaradi agitacije mornarjev.
Kasneje je Buharin postal ena najvidnejših osebnosti v partiji. Vendar je spor s Stalinom uničil njegovo politično kariero. Skupaj z dvema drugima partijskima funkcionarjema so ga obtožili, da odstopa od partijske linije in novembra 1929 Buharina izključili iz politbiroja. Že januarja 1937 so ga obtožili zarotniške dejavnosti. Februarja so ga aretirali in zaprli do usmrtitve marca 1938.
Skupno (vključno z izgnanstvom): približno dve leti zapora.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
