Kako so se Španci v drugi svetovni vojni borili za in proti Sovjetski zvezi

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Nemški napad na ZSSR 22. junija 1941 je v Španiji povzročil razburjenje, kakršnega še ni bilo. Zunanji minister Serrano Suñer je nemškega veleposlanika v Madridu obvestil, da bo njegova država poslala prostovoljce na vzhodno fronto.

Španci so se v bližini Leningrada borili v okviru 250. španske prostovoljne čete, znane tudi kot Modra divizija. Med vojno je v njej služilo več kot štirideset tisoč mož.

Nemci so zaveznike cenili zaradi njihove hrabrosti, vendar so jih obsojali zaradi popolnega pomanjkanja discipline. "Če slučajno vidite neobritega in rahlo opitega nemškega vojaka z odpeto vojaško tuniko, ga ne hitite aretirati, najverjetneje gre za španskega junaka," je zapisal načelnik generalštaba vojske Franz Halder.

Jeseni 1943 se je potek vojne dramatično spremenil in Francisco Franco je svoje vojake vrnil domov. Nekateri prostovoljci pa so ostali in še naprej služili v enotah SS.

Vendar pa se niso vsi Španci na vzhodni fronti borili za Hitlerja. Na stotine privržencev republike, ki so se naselili v ZSSR, se je borilo v vrstah Rdeče armade, večinoma v sabotažnih enotah.

Najbolj znan med njimi je bil poveljnik strojničarske čete Rubén Ruiz Ibárruri, sin Dolores Ibárruri, ene od voditeljic španskega komunističnega gibanja. Leta 1942 je bil ubit med bitko za Stalingrad, leta 1956 pa so mu posthumno podelili naziv heroja Sovjetske zveze.