Zakaj so se Finci borili proti ZSSR skupaj s Hitlerjem?

Getty Images, Sputnik, Pixabay, javna domena
Glavni razlog je bilo razočaranje finske družbe nad izidom zimske vojne proti Sovjetski zvezi v letih 1939-1940. Helsinki so takrat vzhodni sosedi odstopili obsežna ozemlja na jugovzhodu in severu države.
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Takoj po sklenitvi miru 12. marca 1940 so Finci razmišljali o maščevanju. Nemška okupacija Norveške in Danske, poraz Francije in priključitev treh baltskih republik k ZSSR so vodstvo države spodbudili, da se je približalo Tretjemu rajhu.

Finska vojska na pohodu

Spomladi leta 1941 so se Finci že pripravljali na sodelovanje v prihodnjem "križarskem pohodu proti boljševizmu". Njihovi načrti niso vključevali le vrnitve izgubljenih ozemelj, temveč tudi priključitev celotne sovjetske Karelije, da bi ustvarili "Veliko Finsko".

Finski vojaki IV. korpusa na paradi, ki med nadaljevalno vojno ob okroglem stolpu praznujejo osvojeni Viborg

Čeprav je finska vojska med vojno tesno sodelovala s Wehrmachtom, so se Helsinki uradno na vse načine poskušali oddaljiti od Berlina. Finska se ni pridružila bloku držav sil osi in je skušala ohraniti mir z Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo.

Finski vojaki v enem od zaklonišč na liniji VT

Finci so vojno proti ZSSR imenovali "ločena", "posebna", "nadaljevanje vojne" (zimske vojne), Nemce pa so skušali imenovati ne "zavezniki", temveč bolj nejasno, diplomatsko - "bratje po orožju".

Finski vojaki pehotnega polka 12 si ogledujejo uničen sovjetski tank T-34, ki ga je med bitko pri Tali-Ihantali na severu mesta Viborg uničil nemški napadalni top

Sovjetska zveza ni razmišljala o takšnih finesah. Finci so bili takoj označeni za fašiste in Hitlerjeve pristaše, Finska pa za satelit Tretjega rajha. Območje bojnih operacij proti finskim enotam so preprosto poimenovali sovjetsko-finska fronta Velike domovinske vojne.

Carl Gustav Emil Mannerheim je kot predsednik Finske končal vojne operacije proti Sovjetski zvezi in sklenil premirje. 4. septembra 1944.

4. septembra 1944 sta Finska in ZSSR sklenili premirje. Na zgornji fotografiji je Carl Gustav Emil Mannerheim, častnik ruske carske vojske v rusko-japonski vojni, general v ruski cesarski armadi med 1. svetovno vojno, od leta 1917 vodja oboroženega boja za neodvisnost na Finskem, v letih 1918/1919 državni namestnik. Med 2. svetovno vojno kot vrhovni komandant finskih oboroženih sil bojeval proti ZSSR. V letih 1944–1946 je bil 6. predsednik Finske; kot predsednik je 4. septembra 1944 s Sovjetsko zvezo končal vojne operacije.

Ali je bila Finska kadarkoli del Rusije?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke