Na samem začetku leta 1904 se je začela rusko-japonska vojna, ki je bila za Rusijo izjemno krvava. Na fotografiji pričakujejo Nikolaja II. s kruhom in soljo na peronu v uralskem mestu Zlatoust, kamor je prispel v zvezi s pošiljanjem polkov na fronto in pregledati tovarne.
Po slovesnem sprejemu se je car odpravil na parado v svojo čast.
Nikolaj II. v pogovoru s kmečkimi starešinami med prihodom enot, poslanih na Daljni vzhod.
Rusko-japonska vojna je ena prvih, iz katere je ostalo veliko fotografij s fronte. Ta slika prikazuje vojaški orkester na terenu.
Medtem je fronto podpirala vsa država. V palači velikega kneza Vladimirja Aleksandroviča v Sankt Peterburgu je bila ustanovljena delavnica za šivanje perila za aktivno vojsko.
Številne mladenke so se izšolale za sestre usmiljenke in se nato odpravile na fronto, da bi zdravile vojake in skrbele za ranjence.
Vojno je ostro obsodil Lev Tolstoj. Leta 1904 je napisal protivojni članek "Premislite", ki je tako odkrito kritiziral ravnanje oblasti in carja, da so ga prepovedali objaviti. "Spet nikomur potrebno, z ničimer izzvano trpljenje," je zapisal o vojaških dejanjih.
Medtem se je v carjevi družini zgodil dolgo pričakovani dogodek - po štirih deklicah je carica končno rodila dečka, prestolonaslednika. Tukaj je ena prvih fotografij carjeviča Alekseja z družino.
Kljub vojni je v prestolnicah vrelo družabno in boemsko življenje. Slavni pevec Fjodor Šaljapin (ob klavirju) na obisku pri kritiku Vladimirju Stasovu (v sredini) v Moskvi.
Gledališko življenje je vrelo tudi v Sankt Peterburgu. Na sliki je prizor iz igre "Nora", ki temelji na drami Henrika Ibsena "Hiša lutk". V glavni vlogi nastopa slavna igralka Vera Komissarževskaja.
Lepa dama, slavna pisateljica in pesnica Zinaida Gippius, pozira v fotografskem studiu Otta Renarda in prikazuje modo iz 1900-ih.
Julija 1904 je bomba, ki jo je vrgel v kočijo revolucionarni terorist, ubila notranjega ministra Vjačeslava Pleveja. Na sliki je slovesen pogreb uradnika.
Novi notranji minister je postal knez Pjotr Svjatopolk-Mirski. Na fotografiji je v svoji pisarni. Po izbruhu nemirov in revolucije leta 1905, do katere sta pripeljala rusko-japonska vojna in politika Svjatopolka-Mirskega, je bil odstavljen s položaja.
Danes si je težko predstavljati, da so v bližini cerkve Vasilija Blaženega nekoč vozile kočije s konjsko vprego in so ljudje prosto trgovali kar na ulici.
Običajni moskovski kočijaž je bil videti takole.
V začetku 20. stoletja je v Rusiji začelo delovati ameriško podjetje Singer in kmalu celo izdelovalo šivalne stroje kar v Rusiji, da jih ne bi uvažali iz tujine. Na fotografiji je Singerjeva šivalna delavnica v Sankt Peterburgu.
Kljub vojni se je nadaljevala aktivna gradnja Transsibirske železnice - glavne železnice čez državo. Zgrajeni so bili številni mostovi čez reke - most čez reko Miass v Čeljabinsku se je na primer celo znašel na razglednici kot znamenitost.
Na seriji razglednic iz Čeljabinska na Uralu iz leta 1904 je bilo tudi takšno mestno prevozno sredstvo - diližansa (vrsta poštne kočije, op. ur.).
Pa tudi jurta Baškirjev, ljudstva Ruskega imperija, ki je tradicionalno živelo ob vznožju Urala.
Tukaj pa je še nekaj posnetkov iz vsakdanjega življenja. Čajanka s samovarjem v naravi.
Plemiška družina na podeželju
Na moskovskem dvorišču
Skupina učencev v Novojeruzalemskem samostanu
Usposabljanje gasilcev v Sankt Peterburgu
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
