Tri zgodbe o ruskih ladjah duhov

Natalija Nosova
To so sodobne zgodbe o ladjah, ki so bile zapuščene v ruskih vodah ali pripadale ruskim lastnikom in brezciljno odplule na svojo pot. Sicer niso tako legendarne ali strašne kot Leteči Holandec, pa vendar. Eno izmed njih naj bi naselile celo kanibalske podgane.

V začetku oktobra letos so v Baltskem morju odkrili skrivnostno ladjo blizu ruske obale pri Kaliningrajski regiji. To je bila zapuščena jahta na kateri ni bilo nikogar. Imela je zlomljen jambor in veliko luknjo na strani. Hladilnik je bil poln hrane, na mizi pa računalnik z izpraznjeno baterijo.

Življenje po regati

Obrambno ministrstvo, ki je odkrilo »jahto duhov«, je plovilo tudi odvleklo do bližnje pomorske baze. Čez nekaj dni so izvedeli, da ladja pripada nekemu poljskemu poslovnežu, ki je sodeloval v regati konec septembra.

Jahta je nasedla, kapitana pa je rešila obalna straža. Loxa (omenjena jahta) je nato več tednov plula po morju, dokler ni dosegla ruske obale. Lastnik je bil prepričan, da se bo jahta potopila, zdaj pa nima pretirane želje, da bi jo prevzel nazaj, saj bi to zahtevalo preveč napora in denarja. Loxa bo najverjetneje šla v staro železo ...

Pred tremi leti se je odvila mnogo bolj razburljiva zgodba z ladjo, povezano z Rusijo, ki je mnogim pognala strah v kosti.

Duh v vrednosti 800.000 dolarjev

Ladja Ljubov Orlova je bila poimenovana po znani sovjetski igralki in izdelana v Jugoslaviji. Kot potniška križarka je služila ZSSR in Rusiji med leti 1976 in 1999. Njena usoda se je spremenila, ko je podjetje, ki jo je kupilo, šlo v stečaj. Med letoma 2010 in 2012 je bila Ljubov Orlova zasidrana v Kanadi.

Med prevozom v Dominikansko republiko, kjer bi morala biti razstavljena, pa je ladja »pobegnila«, ko so se med nevihto strgali vlečni kabli. Ljubov Orlova je izginila v morju in s tem povzročila mnoge preglavice. Prvič, to je bila ladja z izpodrivom okoli štirih ton, brez elektronskih sistemov in signalnih luči in je tako predstavljala nevarnost za okoliške ladje.

Kot drugo pa bi njen morebiten potop zelo škodoval okolju. Konec koncev pa je tudi ladja, ki je namenjena uničenju, vredna ogromno denarja. V tem primeru je šlo za okoli 792.000 dolarjev, če gre verjeti podatkom ruskega časopisa Argumenti i Fakti.

Lov na »Orlovo«

Ljubov Orlova je več kot leto dni brodila po Atlantiku. Postala je nekakšen »sveti gral« za mornarje in avanturiste, ki so jo poskušali najti in ob tem zaslužiti. Stef Braun, avstralski državljan, je naredil celo spletno stran – whereisorlova.com, kjer je zbiral podatke o ladji duhov. Danes stran ni več aktivna.

Vznemirjenje zaradi Orlove je bilo na vrhuncu januarja 2014, ko so se številni britanski tabloidi, vključno z The Mirror razpisali o tem, da naj bi bila ladja duhov na poti proti britanski in irski obali. Še več, predvidevali so, da je bila polna podgan, ki so medtem postale kanibalske. Te podgane bi bile nevarne za ljudi, so pisali časniki.

Popolna scena za hollywoodsko grozljivko pa se ni uresničila. Ljubov Orlova je popolnoma izginila, najverjetneje se je potopila. Ali so bile na njej res kanibalske podgane, ostaja za zmeraj nerešena skrivnost.

Rjavenje v miru

Večina zgodb o ladjah duhov iz Rusije je precej manj dramatičnih od prejšnje. Navadno so te ladje zasidrane v pristaniščih, ker so postale nerentabilne za svoje lastnike, ki potem niso bili pripravljeni plačevati pristojbin in davkov, kot tudi ne plač mornarjev. Takšne ladje navadno počasi rjavijo in propadajo, saj jih lokalne oblasti mnogokrat zaradi zakonskih preprek ne morejo umakniti.

Usoda tovorne ladje, ki je januarja letos zgorela v pristanišču Vladivostok, je dober primer. Jeruslan je bila zapuščena že dve leti, njen lastnik, ki je posadki dolgoval več kot 200.000 dolarjev, pa je skrivnostno izginil. Posadka je obupana zapustila Jeruslan, ki je bila od takrat zapuščena vse do požara. Medtem ko je ladja gorela, je nekaj domačinov z nje odneslo vse, kar so lahko. Resnično žalostna usoda katerekoli ladje, tudi ladje duhov.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke