Tujci so prepričani, da je najbolj običajno rusko ime Ivan. Stoletja je bilo priljubljeno v vseh slojih družbe, od navadnih kmetov do carske družine (samo pomislimo na prvega carja Ivana Groznega). Po drugi strani je ravno zaradi takšne razširjenosti ime dobilo malce negativen ugled. V ljudskih pravljicah denimo najdemo najmlajšega in najbolj nesposobnega sina v družini, ki mu je nadeto ime Ivan-Bedak. Na koncu se sicer vedno izkaže, da je on najbolje prišel skozi zgodbo.
Slikar V. M. Vasnecov, 1897 / Wikipedija
»Domača« imena so spet »in«
V dvajsetem stoletju je ime Ivan izgubilo na priljubljenosti, začeli so ga celo povezovati s pomanjkljivo izobrazbo, lenobo in kratko pametjo. V ruščini se je na primer prijela fraza »vanjku valjat«, ki izhaja iz Vanja (skrajšana oblika imena Ivan) in pomeni delati neumnosti. Ob koncu sovjetskega obdobja pa so v izobraženskih krogih spet postala priljubljena narodna imena, zato je danes med tridesetletniki zelo veliko Ivanov. »Zahodna« imena, kot so Robert, Albert, Edvard ali Kristina pa so zelo prijetna ruskemu ušesu, a so danes bolj priljubljena le v provinci ali pri novopečenih bogataših, za izobražence pa je to nekakšen poceni kič.
Statistike zadnjih let kažejo, da so najbolj priljubljena moška imena v Rusiji Aleksander, Maksim, Dmitrij, Artjom, Nikita in Ivan, ženska pa Anastasija, Marija, Darja, Sofija, Jelizaveta in Ana. Zanimivo, da so v preteklosti bila pri vrhu »pomenljiva« ženska imena, kot so Vera, Nadežda in Ljubov' (v prevodu »vera«, »upanje« in »ljubezen«), ki pa so zdaj izpadla s »top-liste«.
Med sorodniki in prijatelji
Skoraj vsa ruska imena imajo skrčeno obliko, z nekaj izjemami. Mihail je vedno Miša, Pavel je vedno Paša, Marija je Maša, Darja je Daša, Peter je Petja, Nadežda je Nadja in tako dalje. So tudi drugačne tvorjenke, denimo Ivan – Vanja ali Aleksander – Saša. Izjeme, ki nimajo takšne kratke oblike, so denimo Maksim, Nikita, Vera ali Nina. Nekatera imena se da še bolj skrčiti. Lahko na primer pridemo do niza Aleksander – Saša – Sašura – Šura. Zadnje zveni precej drugače od prvega, toda vsi Rusi vedo, da je Šura v bistvu Aleksander.
Avtor portreta Orest Kiprenski, 1827 / Državna Tretjakovska galerija
Pravo ime se uporablja predvsem v dokumentih in uradnih situacijah, medtem ko je v družini in med prijatelji bolj pogosto, da se ljudje naslavljajo v skrajšanih oblikah. Če vam je človek še posebej blizu, pa se ime še bolj prilagodi: Ivan – Vanja lahko postane Vanječka, Aleksander – Saša postane Sašenka, Marija – Maša postane Mašenka in tako naprej. Tako oseba reče svoji ljubljeni osebi, tako starši naslavljajo svoje otroke. Pa še ena familiarna in bolj groba različica obstaja: Saška, Maška, Vanjka.
Revolucionarna sovjetska imena
V prvih letih po revoluciji so sovjetske oblasti intenzivno propagirala imena, ki so odražala novo dobo. Pogosto so bile to skrčene kombinacije imen voditeljev ali idealov revolucije: Vladilen ali Vilen izhaja iz »Vladimir Lenin«, ime Melor iz »Marx, Engels, Lenin, oktorbrska revolucija«, žensko ime Ninel je vzvratno prebrana beseda »Lenin«, Zarema izhaja iz slogana »za revolucijo sveta«, Gertruda je »herojinja dela«. Največji »biser« je morda ime Dazdraperma, ki izhaja iz fraze »Živel prvi maj!« («Да здравствует первое мая»). Rodila so se celo precej ekstravagantna imena, ki so odražala znanstveni in gospodarski napredek, kot so Industrij, Elektron ali Elira ("elektrifikacija in industrializacija").
Kako ruska imena dojemajo tujci
Zanimivo je, kako tujci podoživljajo ruska imena. Nekatera od njih postanejo oblika posplošitve. Na Zahodu je na primer kar vsak tipični Rus Ivan, v Rusiji pa je vsak tipični Nemec Fritz, medtem ko mladi Rusinji v Turčiji pravijo Nataša. Na Poljskem je zanimiva zgodba z imenom Tanja, ki je skrajšanka za Tatjana, saj »tanja« po poljsko pomeni »poceni«. Rusi pa so se obratni smejali imenu prejšnjega ameriškega predsednika, ker jih je spominjalo na barako.
Xinhua / Global Look Press
Če smo že pri predsednikih, povejmo, da starorusko ime Vladimir izhaja iz dveh besed, ki pomenita »tisti, ki vlada v miru« (v ljudski zavesti tudi »tisti, ki vlada svetu«). Vova je značilen za bolj znižano in neformalno okolje, Vovočka pa je priljubljen lik v vicih (kot Janezek v Sloveniji, op. prev.) in je navadno veljal za šolskega huligana. Polno ime in otčestvo (patronim, ime po očetu) ruskega predsednika – Vladimir Vladimirovič – pa nas spomni tudi na velikega ruskega pesnika z začetka 20. stoletja, Majakovskega.
Vsi materiali so last FGRU Uredništva Rossijske gazete.