Aretacije ruskih pomembnežev na Zahodu

1. Sulejman Kerimov in luksuzne vile

»Pomagajmo skupaj! Vsak naj prispeva po svojih zmožnostih, tudi z molitvijo. Ne morem ostati brezbrižna ob človeku, ki ga ljubim. Če ste z mano – pomagajmo Sulejmanu ...« Avtorica tega čustvenega poziva je znana bivša balerina in zvezda Anastasija Voločkova, ki je javno priznala svojo (zdaj že bivšo) zvezo z 21. najbogatejšim Rusom Sulejmanom Kerimovim, ki je bil 20. novembra letos aretiran v Franciji.

Ruski milijarder in poslanec zgornjega doma ruskega parlamenta je bil aretiran ob svojem prihodu v Nico. Dva dni je preživel na zaslišanju,  zasegli so mu potni list, na koncu pa je bil izpuščen na podlagi plačane varščine v višini 5 milijonov evrov. Tožilci trdijo, da je utajil davke, vezane na nedavno kupljeno luksuzno posest na francoski rivieri, ki jo je sicer dobil preko posrednikov. To je najnovejši neljubi incident za Karimova v Franciji, potem ko je leta 2006 med drvenjem po Nici razbil svojega Ferrarija in posledično utrpel resne opekline. V vozilu naj bi se takrat nahajala tudi TV-voditeljica Tina Kandelaki.

2. Mihail Prohorov in 16 mladih žensk

Francija je za nekatere ruske oligarhe zelo neprijazen kraj. Pred desetimi leti so francoske oblasti aretirale milijarderja Mihaila Prohorova, medtem ko je užival v prestižnem zimskem letovišču Courchevel. Policija je aretirala 25 ljudi, vključno s 16 spremljevalkami Prohorova. Ruskega oligarha so obtožili upravljanja prostitucijske mreže v zahodni Evropi. Po poročanju časnika Kommersant so organi pregona v prtljagi ene od spremljevalk našli 200 kondomov.

Prohorov je štiri dni preživel na glavni policijski postaji v Lyonu, preden so ga izpustili brez obtožbe. Kazenski postopek zoper njega se je zaključil dve leti kasneje zaradi pomanjkanja dokazov.

Med komentiranjem možnih razlogov za aretacijo oligarha so ruski mediji namigovali, da so francoske oblasti verjetno želele poslati signal novim ruskim mogotcem. Zabave Prohorova v Courchevelu so namreč veljale za ene najbolj glasnih in burnih. Do leta 2011 je zadeva, vsaj na videz šla v pozabo, saj je Prohorov prejel najvišje francosko odlikovanje – red legije časti.

3. Jevgenij Adamov in denar za jedrsko varnost

Ne samo, da Jevgenij Adamov ni bil milijarder, ampak uradno ni bil niti milijonar. Bil je jedrski znanstvenik in vodja ruskega ministrstva za jedrsko energijo v letih 1998 in 2001. Kasneje je delal kot svetovalec ruskega premierja, leta 2005 pa je bil na prošnjo ameriških oblasti aretiran v Švici.

Aretacija Adamova je prišla na platnice ruskih medijev in je veljala za potencialno grožnjo državni varnosti. Kot minister je Adamov namreč imel dostop do občutljivih podatkov, zato so ruske oblasti sprožile dolgotrajen pravni postopek za njegovo izročitev.

Američani so Adamova obtožili ponarejanja 9 milijonov ameriških dolarjev, ki jih je Washington prispeval Moskvi za izboljšanje ruske jedrske infrastrukture. Tako so švicarske oblasti prejele dve prošnji za izročitev – eno iz ZDA in drugo iz Rusije. Švicarji so oklevali - najprej je njihovo sodišče odločilo izročitev Adamova ZDA, nato pa je bila odločitev preklicana in Adamov se je vrnil v Rusijo.

Februarja 2008 ga je rusko sodišče sicer obsodilo na pet in pol let zaporne kazni zaradi zlorabe položaja in goljufije, vendar je bila njegova kazen po samo dveh mesecih na podlagi pritožbe preklicana.

4. Pavel Borodin in prenova Kremlja 

Borodin je trenutno najvišji pridržan ruski uradnik v tujini. Ko je bil leta 2001 aretiran v ZDA, je bil na položaju državnega sekretarja Unije Rusije in Belorusije. V 90. letih je bil v ožjem krogu takratnega predsednika Borisa Jelcina. Takrat je zasedal položaj vodje oddelka za upravljanje s predsedniškim premoženjem in je s tem zaposloval tudi sedanjega predsednika Vladimirja Putina. Putinova prva služba v Moskvi, potem ko se je preselil iz Sankt Peterburga leta 1995, je bila prav v pisarni Pavla Borodina. Putin je bil njegov namestnik do marca leta 1996, zato Borodinu pravijo tudi »Putinov politični boter«.

Aretacija v New Yorku je bila povezana z delom Borodina v Kremlju, kjer je nadziral prenovo predsedniške rezidence, ki so jo izvajala švicarska podjetja. Švicarske oblasti so ruskega uradnika obtožile pranja denarja, Borodin pa je bil predan Švici in spoznan za krivega. Njegova kazen je bila sicer relativno nizka – plačati je moral vsega 300.000 švicarskih frankov globe (v primerjavi z domnevno prejetimi 30 milijoni ameriških dolarjev med postopkom prenove). Borodin ni nikoli priznal krivde in še zmeraj trdi, da je bila njegova obsodba v Švici povezana z notranjim bojem za moč v Rusiji.