Jedilni pribor, kozarci za martini in servete na mizi v lokalni restavraciji. In še šest revolverjev.
Zadnji dve leti in pol se enkrat na dva tedna prebivalci Perma (1.442 km proč od Moskve) zberejo, da bi odigrali novo vrsto ruske rulete. Osnovna pravila so enaka kot pri klasični različici igre: igralec vstavi en »naboj« v prazen boben z revolverji in ga zavrti. Potem vsak igralec uperi proti sebi revolver in pritisne na petelina. Potem pa igra začne teči povsem drugače kot nekoč.
Valerij Ješčenko, mojster mešanih borilnih veščin, si je domislil, da bi pištole namesto nabojev streljale električne šoke. Ješčenko pravi, da elektro-streli niso prijetni, ko je človek zadet, pa občuti močno tresenje in mišice se začnejo krčiti.
Cilj igre je, da ne pokažeš tega, da nisi imel sreče in da si prejel elektrošok. Igralec, ki se izkaže za najbolj vzdržljivega in ima največ sreče, je zmagovalec.
Izmučeni od adrenalina
Napeto ni le v revolverjih, ampak v celotni sobi. V igri imena in vzdevki niso dovoljeni, pač pa vsak igralec dobi svojo številko. V prvem krogu igralci streljajo v zatilje igralca pred seboj. Vsak revolver ima štiri prave in dva slepa naboja. Igralci odštevajo od številke tri in streljajo vsi hkrati.
»Vsi so živi,« navdušeno zakriči povezovalec. Spet se zavrtijo bobni, sledi novo odštevanje in pritiskanje na peteline. Proces se ponovi petkrat, potem pa se vrat enega od tekmovalcev začne zvijati. Izkazalo se je, da poraženec z zvijajočim se vratom ni imel sreče v prejšnjih štirih krogih, saj ga je vsakič ubil »pravi« naboj.
Kot pravi Jakov Harisov, ki je v igri sodeloval osemkrat, najtežji del igre ni strel, ampak odštevanje pred njim. »Takrat te prevzame adrenalin in poskušaš uganiti, ali te bo zadel pravi naboj. Razmišljaš, kako bi se nadziral. Včasih te živci pustijo na cedilu in te prazen naboj še bolj strese kot pravi,« pravi Harisov. V zadnjem času se je intenziteta elektrošoka povečala, zato se je zdaj težje nadzorovati kot prej.
»Tudi jaz hočem ubiti človeka,« je kričalo mlado dekle v času drugega kroga, ki se imenuje »Ljubezenski trikotnik«.
V trikotniku stojita dva moška in ena ženska. Vsak strelja igralca na desni. Skoraj takoj ljubezenski trikotnik razbije »smrt« dekleta. Doživi krče, se prime za vrat, spravi iz sebe glas »aaa« in zapusti igro.
Ekaterina Abizova pravi, da je najhujši strel v območje okrog vratne arterije, saj se takrat skrčijo vratne mišice. Sama je dejala, da je lažje blefirati, če te strel zadene v ramo ali čelo.
Ješčenko razlaga, da igralec po strelu doživi majhen šok, ki mu sledi občutek ekstaze. »Po igri se počutiš kot po 10 km teka. Povsem izmučen si, a čutiš ponos zaradi vsake 'rane' posebej. Naša ruska ruleta je skoraj kot športna igra,« deli svoje vtise.
Bolečine prinašajo zaslužek
Ješčenko je preživel dolgo komo in paralizo, zatem pa je imel težave z iskanjem službe trenerja mešanih borilnih veščin. Danes se takole spominja tistega obdobja svojega življenja: »V bistvu ni nikogar brigalo zame. Enkrat sem padel na tla in tam ležal dve uri, preden so me pobrali.«
Povedal nam je, da so mu elektrošoki končno pomagali premagati paralizo. Priznal je, da njegovi prsti na rokah in nogah ostajajo trdi, njegov glas pa je rezek, kot da bi imel gripo. To so posledice kome.
»Sprva sem prosil spremljevalce za elektrošok. Nato sem lahko pritisnil prave gumbe kar sam. Vse mišice so si sčasoma opomogle. Očitno sem si sam povzročal bolečino, toda občutek je bil drugačen. To so bili elektrošoki, a tudi sunki, v pozitivnem smislu. Začel sem razmišljati, kako bi lahko dajal ljudem te 'sunke' po naključju.«
Ideje za to igro si je domislil, ko je gledal film Trinajst, v katerem glavni lik poskuša obogateti z igranjem ruske rulete. Ješčenko je začel s stavami pri lokalnem stavničarju in imel nekaj uspeha. Vzel je priigrani denar in s pomočjo prijatelja-inženirja patentiral svoje prve revolverje.
»Gre za edinstveno orožje svoje vrste. Ni niti zračna pištola, niti revolver, niti pištola za omamljanje, saj ustvari električni tok s samo 0,1 do 0,3 volta. Naše orožje je samo igračka za odrasle,« pojasnjuje Ješčenko.
Prva igra je potekala šest mesecev pozneje v lokalni športni dvorani, nato pa so se preselili v kavarno. Praviloma jo vsakič igra okoli 20 ljudi, prijavnina znaša okoli 7 evrov, občinstvo ima brezplačen vstop.
Ješčenko pa v prvi vrsti služi denar s prodajo svojih revolverjev. »Eden revolver stane 650 dolarjev [550€]. Ljudje kupijo revolverje in igrajo isto igro tudi po drugih ruskih mestih – Voronež, Irkutsk, Nojabrsk in Moskva. Pozorno jih spremljam, da se prepričam, da spoštujejo pravila igre. Igro sem tudi patentiral, zato jo lahko kadarkoli prepovem.«
Prva nagrada so račun na borzi in darila sponzorjev. Igranje za denarne nagrade ni dovoljeno, ker je igralništvo v Rusiji prepovedano. Na podlagi igre Ješčenko zdaj načrtuje televizijsko oddajo. Upa, da jo bo lahko prodal tudi v tujino in bo tako postala licencirana mednarodna igra na srečo.
»Sanjam, da bi lahko gledalci stavili na posamezne igralce in kaj zaslužili tudi sami. Dobil sem telefonske klice iz Indije, ljudje iz Moskve so mi ponudili partnerstvo, a so vsi potem izginili. Idejo je težko uresničiti, ker te igre ne cenijo vsi, čeprav je bolj kul kot dirkanje, pa še poškodb in smrti ne povzroča.«
Elektro-zdravljenje
Dekle s številko 10 se vda, po strelu kriči.
»Če sosedi na drugi strani zidu kričijo, to pomeni, da igrajo rusko ruleto,« se šali povezovalec.
»Presenečena sem, kakšno nesrečo imam včasih. Vsakič sem imela živ naboj in glede tega ne morem ničesar narediti. Samo stojiš in doživljaš bolečino. Vsekakor ne smem igrati prave ruske rulete,« pripoveduje Abizova.
Jakov Haristov opaža, da streli zanj niso tako hudi. Umaknil se je iz tega športa, a potem opazil, da pogreša ves adrenalin. V igranje te igre sta ga vlekla želja po zmagi in »občutek, da si boljši od drugih«.
Ješčenko zatrjuje, da igre ne igrajo le aktualni in bivši športniki, ampak tudi ljudje drugih poklicev. »Vse sorte ljudi prihajajo sem. Čeprav si povzročajo bolečino, gredo po igri domov dobre volje in s pozitivnimi mislimi,« razlaga.
Psiholog in strokovnjak za reševanje sporov Oleg Ivanov, ki vodi Center za poravnavo socialnih sporov, je prepričan, da je nova oblika ruske rulete samo »nova modna muha, ki se na nov način sprošča človekove živce«.
»Za številne ljudi je strah postal način premagovanja stresa. Enako lahko pojasnimo grozljive iskalne igre (horror quests). Načrtovane napade zombijev, duhov ali zlih demonov. Obstaja veliko tovrstnih oblik zabave.«
S tem se ne strinja psihologinja Ekaterina Fjodorova. Po njenih besedah lahko željo po sodelovanju v takšni igri pojasnimo s kompleksom mazohizma. »Ta kompleks ima preprost mehanizem. Telo reagira na fizično bolečino s proizvajanjem endorfina, hormona sreče. Na ravni podzavesti bolečino okrepi evforija. V bistvu gre za samo-zdravljenje.«
Po njenem mnenju želja, da si človek namerno ustvari bolečine, ni znak duševne bolezni in ne vodi k samomorilskim mislim. »Mora pa oseba biti nezadovoljna z nečim v življenju, da išče takšno vrsto 'zdravila',« dodaja.