Najmlajši šahovski velemojster v zgodovini, to je postal že pri 12 letih. Njegov finalni dvoboj proti norveškemu tekmecu Magnusu Carlsenu je leta 2016 neposredno spremljalo sedem milijonov ljudi. Svetovnega prvenstva ni osvojil, toda Karjakin je spet prebudil zanimanje Rusov za šahovsko igro.
27-letni Karjakin je zrušil stereotipe o »nesrečnem šahistu« in z osebnim zgledom pokazal, kako se lahko šahist ustali v hiši na znameniti Rubljovski obvoznici v Moskvi (tam živijo ruske zvezde šov-biznisa in politike, op. ur.), pelje z novim Mercedesom, hodi na svetovno priljubljene žure in se druži z namestnikom predsednika vlade RF. Še pred petimi leti ni hotela v šahista investirati niti ena zasebna firma, zdaj sponzorji »tepejo« zanj.
V bistvu je Karjakin prinesel ponovno rojstvo šahu v Rusiji. Čaka ga revanša proti Magnusu leta 2018 in nadaljevanje bleščeče kariere. Mnogi pravijo, da se je »šahovska revolucija« šele začela.
»Nič hudega ni, če se zmotiš, grozno je, če si nesramno govno,« se glasi rek Jurija Dudja. 31-letni glavni urednik portala Sports.ru je februarja 2017 zagnal svojo avtorsko oddajo vDulj na YouTubeu ter v treh mesecih in pol postal eno od najbolj priljubljenih »osebnih znamk« v medijih. Format »globokega« kritičnega intervjuju z ljudmi, ki doživljajo »hajp« - reperji, pop-zvezde, politiki in poslovneži – je pokazal, da je tega ljudem primanjkovalo. Zdaj ima preko 2 milijona sledilcev in 161 milijonov ogledov.
Dud je svojo kariero začel pri 16 letih, pri 24 letih je postal glavni urednik najbolj znanega športnega spletnega portala v Rusiji, pri 25 letih je vodil oddajo na zvezni televiziji, pri 30 letih pa je postal, po mnenju mnogih, še eden od najboljših voditeljev intervjujev v državi. Sam pravi, da »se je vse skupaj začelo s preprostim ciljem – izpiliti veščine intervjuvanja, ki se ne tičejo športa«. Zdaj glede svojega poklica sanja, da bi intervjuval Vladimirja Putina. Če bo dobil priložnost, bo rezultat gotovo zanimiv.
Prihaja iz Kolomne v okolici Moskve, zrasel je v Vancouverju. Vitalij Buterin je premagal ustanovitelja Facebooka Michaela Zuckerberga, ko je leta 2014 osvojil World Technology Award s svojim projektom Ethereum. Gre za odprto platformo, na kateri lahko kdorkoli zažene svoj projekt na osnovi tehnologije blockchain. Drugače rečeno, zastavil je »svetovni računalnik«, ki je virtualen in decentraliziran, z njim pa razpolagajo vsi – nihče posebej.
Do blockchaina ni prišel skozi rudarjenje, prve bitcoine je pridobil dobesedno ročno: na spletnem forumu je komentiral kriptovalute, za to pa so mu plačali v bitcoinih. Pozneje je začel bolj razmišljati o tej tehnologiji, ki je ležala v temelju kriptovalute, in o tem, kaj se da z njo narediti. Zaradi tega projekta je Buterin obesil študij na klin. Kaže, da se je splačalo: s crowdsourcingom je projekt zbral 18,5 milijonov dolarjev, leta 2017 pa so svetovni velikani, vključno z Microsoftom, JP Morgan Chase in Intelom, ustanovili združenje Enterprise Etherium Alliance. Kapitalizacija njegovega projekta Ethereum je do aprila 2017 narasla za štirikrat, na 4 milijarde dolarjev. Razvijalec blockchain omrežja bo v prihodnjih letih reševal probleme z obsežnostjo: Namreč, kakor je več prisotnih v omrežju, težje je vzdrževati sistem. Čeprav sam pravi, da je neka druga stvar bolj pomembna: »Glavno je, da bi ljudje verjeli, da gre za nevtralno platformo, ki je ustvarjena za ves svet.«
Ona je ime Rusije na svetovni techno sceni. Nina Kraviz se je znašla na vrhu najboljših didžejevk na svetu po izboru britanske revije MixMag. Po rodu je iz Irkutska, sibirskega mesta 5.200 km vzhodno od Moskve, do leta 2003 pa je bila Nina še najbolj znana kot nadarjena glasbena novinarka, ki je sodelovala z glavnimi časniki v državi. Toda vse se je spremenilo leta 2012, ko je izdala svoj prvi album in sama postala predmet zanimanja novinarjev.
Njene glasbene sete zaznamujejo samozavest, drznost in seksualnost, ki jih spremljata hipnotični vokal in visoka mera intimnosti. »Najsi igra na največjih odrih na svetu ali v najbolj zaprtem krogu, Ninina neustrašna izbira, izjemno eksperimentiranje in odločno ignoriranje običajnega vrhunca,« je njeno glasbo komentiral MixMag.
26-letni fant iz mesta Nalčik, prestolnice republike Kabardino-Balkarija v južni Rusiji, ljubitelj Nolana, zgodnjega von Trierja in »kriminalnega čtiva«, je posnel svoj prvi celovečerni film »Bližina« (Теснота), ki smo ga lahko pred kratkim videli na ljubljanskem festivalu Liffe 2017. Gre za dramo o judovski družini v njegovi rodni republiki, ugrabitvi ženina in neveste. Že s tem debijem si je priboril prestižno mednarodno filmsko nagrado v Cannesu, kjer so mu družbo delali Kijoši Kurosawa, Mathieu Amalric in Laurent Cantet.
Mladi učenec režiserja Aleksandra Sokurova (Ruski zaklad, Tele, Nepremagljiva sila) je pred tem snemal spletno serijo o mladih ljudeh na Kavkazu in o tem, kako malo se razlikujejo od ljudi iz osrednje Rusije. Bližina je odkrit film, ki pove, kaj vse so pripravljeni starši narediti zaradi svojih otrok, in pa to, »kako se tako zapreš vase do točke, da v svoji duši nimaš več prostora za še eno osebo«. Njegov naslednji film bo govoril o dekletu, ki se je vrnila iz vojne, že zdaj mu napovedujejo velik uspeh.
Z Nadeždo je ruski nogomet dobil ugleden ženski obraz. 22-letna Nadja Karpova je ena od najbolj perspektivnih nogometašic na planetu. Uvrstila se je v svetovno virtualno enajsterico perspektivnih igralcev Team Messi, kjer je bila edina ženska med samimi moškimi.
Nogometašica je igrala za Čertanovo iz Moskve v prvi ruski ligi, leta 2017 pa jo je kupila Valencia. »Govorili so mi, kako sem otročja, a sem imela vedno rada to, kar počnem zato me za javno mnenje boli k****,« se je na komentarje okolice enkrat ostro odzvala Karpova. Nadežda je tudi ambasadorka Adidasa v Rusiji, oblači jo Chanel, dekle s tetoviranimi rokami in dolgimi lasmi pa ima za seboj tudi snemanja za Tatler, ELLE, Numero in Esquire.
Novi superjunak ruskega rapa, kralj, sodobni glasbeni Puškin. Leta 2017 so dajali takšne nazive prej še neznanemu 27-letnemu Vjačeslavu Mašnovu iz oddaljenega vzhodnega mesta Habarovsk, ko je zmagal v najbolj divjem in javno prepoznavnem boju ruskih raperjev. Mašinov je s 5:0 premagal Mirona Fjodorova (Oxxxymiron), dvoboj pa je nabral 10 milijonov ogledov že v 24 urah po objavi na portalu YouTube, ljudje so začeli v iskalnikih gledati, »kdo je Gnojni«. Redkokdaj je ruski rap pritegnil toliko širokega zanimanja.
Gnojni, Slava KPSS, Sonja Marmeladova, Slava Karelin – vse to so psevdonimi Mašnova. A njegovo ustvarjanje zagotovo najbolje opiše vzdevek Gnojni: jedka, drzna lirika, ki je po njegovih besedah »polna nemoralnih besed«, zavedanje »gnoja v svoji naravi«. Noče biti niti mainstream, niti underground, prihaja na pogovorne oddaje družinskih TV-kanalov, pogosto priznava, da je preprost in si samo želi najti novo stanovanje. »Sovražijo me. To je čudovito,« odgovarja Gnojni na kritike.
Še pred dvema letoma je 16-letnica iz sibirskega mesta Omsk hodila v navadno rusko šolo, imela je dolge lase, črne stvari, piercing v popku in jeziku, podobna je bila otročiču. Zdaj je v Milanu odprla revijo Prada, podpisala dolgoročno pogodbo z modno hišo, posnel jo je ruski Vogue. Tako nenadoma je Kristina Grikajte postala ena od najbolj obetavnih mladih zvezd modne industrije. Uvrstila se je na vsakoletno lestvico ljudi, ki oblikujejo svetovno modno industrijo – BoF 500.
Po njenih besedah je pač enkrat nastopil dan, ko je imela »vsega dovolj«. Opustila je svoj subkulturni videz in odšla v lokalno modno šolo. Deklico so takoj opazili in poslali posnetke v Moskvo. Dogodki so se hitro razvijali naprej, Kris pa je razmišljala, kolikokrat na dan so ji rekli »beautiful«, na kar se kar ni mogla navaditi. »Seveda vem, da sem lepa, ampak včasih mislim, da sem v resnici grozna. Tako to je pri dekletih,« pravi.
Dekle dela v Bolšoj teatru samo eno leto, a je že postala senzacija v New Yorku. Skupaj z baletniki iz največjih operno-baletnih hiš v New Yorku in Parizu je odigrala glavno točko na jubilejnem festivalu ob 60. letnici baleta Dragocenosti Georgea Balančina. Potem jo je Moskva jeseni videla v Labodjem jezeru. Velika, z dolgimi rokami, neobičajno visoka ženska za balet. A hkrati »tehnično izjemna, a to težko opazite, ker gre tako na zmago, tako je nežno samozavestna, očitno srečna, da pleše. Če bi bila nervozna, ne bi tega pokazala. Če bi bila ganjena, tega ne bi vedeli. Ni bila Farrell, ni bila Odette, bila je novo čarobno bitje,« je njen debi komentiral Robert Gottlieb, eden od največjih raziskovalcev ustvarjanja Balančina. Jasno je, da 18-letnico novinko v Bolšoju čaka velika kariera.
Diljara Idrisova iz Baškirije, ruske republike na Uralu, je pritegnila pozornost vse Rusije po velikem uspehu na Zlati maski 2017, glavnem gledališkem festivalu v Rusiji. V operi Herkul Georga Händla je takoj zmagala v treh nominacijah, tudi z žensko vlogo leta. Solistki Baškirske opere pravijo »baročna senzacija« in »zlati sopran Baškirije«. Danes nadaljuje z zbiranjem ruskih in mednarodnih nagrad, z uspehom izvaja baročno opero po vsej Evropi, od Versaillsa, Amsterdama, Madrida do Krakova. Napovedujejo ji dolgo in uspešno umetniško pot. Mimogrede, prihaja iz povsem glasbene družine: babica je operna pevka, dedek je skladatelj, mama teoretičarka, sestra igra klavir.
Spoznejte še nekaj znanih tujcev, za katere morda niste vedeli, da imajo rusko državljanstvo!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
