Kamelje dirke v Sibiriji in na Uralu ter izvoz kamel – Rusi so osvojili tudi to. Za uspeh so potrebna prostrana polja, lovec na volkove in prijateljske vezi s cariniki. Če izvzamemo te naštete podrobnosti, pa je vzgoja kamel v Rusiji enostaven posel. Kot pravijo kmetovalci, »v tem ni nič nenavadnega.«
Poceni posel
Pred kratkim so dvojico stanovalcev moskovskega predmestja napadle kamele z dvorišča nekega zasebnika. Na nekem drugem koncu je skupina žensk ob sprehodu skozi gozd naletela na dve kameli. Nihče od vpletenih ni bil pripravljen na takšno srečanje, ena od žensk pa je od kamele dobila ugriz.
Tovrstna srečanja pa v Rusiji vseeno niso tako nenavadna. Kamele so v nekaterih krajih množično vzrejali že pred leti. Eden takšnih krajev se nahaja v Astrahanski regiji, nedaleč od rusko-kazahstanske meje. Na kmetiji Zarja, bivšem sovjetskem kolhozu, živi okoli 500 kamel.
V času Sovjetske zveze so kamele veljale za eksotične živali, zato ljudje niso vedeli, za kaj bi jih lahko uporabljali. Nihče ni razmišljal o prodaji, država pa je zgolj dajala subvencije. Zdaj je to popolnoma drugače.
»Kamelja mrzlica se je začela pred petimi leti, ko se je župan odločil organizirati kamelje dirke. Naenkrat je eksotika prerasla v obsesijo. Prišli so ljudje iz Finske, Švice in Norveške. Nedavno smo poslali pet kamel kupcu v Čeljabinsk na Uralu,« pravi Kalida Jusupova, ki upravlja kmetijo Zarja od leta 1998.
»To ni drag posel. Vzreja majhne črede kamel vas bo stala manj od vzreje goveda,« dodaja Jusupova. Kamelje mleko se prodaja po ceni med 6,6 in 13,2 dolarja za liter, kilogram kamelje volne pa stane najmanj 0,6 dolarja, kar po mnenju Jusupove ni veliko.
»Težko jih je vzgajati.«
»Živijo med 20 in 30 let, kar pomeni, da bo žival z vami preživela polovico vašega življenja,« pravi Surgunduk, delavec na kmetiji, ki vzreja kamele že več kot 30 let.
Če ima kamela zlomljeno grbo, jo uporabimo za meso.
»Na kmetiji imamo veliko ljudi. Koljemo eno kamelo na teden,« pravi Kalida.
Mimogrede, ena kamela stane med 420 in 750 dolarjev.
Poleti v Astrahanski regiji pogosto dežuje samo enkrat. Kamele dobro prenašajo tudi zimo, vendar so z njimi druge težave.
Težave s cariniki
Kamele se svobodno premikajo v krogu od 20 do 80 km. V drugih državah se za nadzor nad čredami uporabljajo helikopterji, ki pa jih kmetija Zarja ne premore.
Uporabljajo konje, kot pred 30 leti.
»Nedaleč stran je meja s Kazahstanom, vendar kamele za to seveda ne vedo in pogosto zatavajo na drugo stran,« pravi Kalida v smehu. »Mejo sem si zmeraj predstavljala kot preorano brazdo, kot lahko vidimo na televiziji. Vendar ni tako. Enkrat nisem niti zaznala, da sem prečkala mejo, dokler niso pristopili cariniki. Zadržali so me in mi izdali globo, vendar so mi kamele vrnili.«
Kmetovalci danes uporabljajo GLONASS (ruski navigacijski satelitski sistem) in živalim vstavljajo mikročipe. To ni poceni, je pa učinkovito.
Kljub temu nekatere stvari potekajo tako kot v starih časih. Volkovi so še vedno največja nevarnost kamelam v Rusiji, zato mora biti na kmetiji zaposlen lovec na volkove. Volkove preko sledi, ki jih puščajo za sabo, spremlja od ranega jutra.
»Lov na volkove je prava znanost in izčrpavajoče delo,« še pravi Kalida.
Preberite še: Dvanajst najnevarnejših živali v Rusiji
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
