»Zbogom, stresno mesto, odhajam daleč proč!«

Christian Vorhofer/Global Look Press
Zakaj nekateri Rusi pustijo vse in se preselijo v Indijo ali na Tajsko?

Rusko podnebje, depresivna jutranja pot v službo, mestni vrvež in stres pripeljejo mnoge Ruse do odločitve, da spakirajo kovček in iščejo boljše življenje v toplih in cenejših krajih, na primer na obalah Indije in Tajske. Zakaj se je angleška beseda »downshift« tako prijela v ruščini in zakaj so mnogi Rusi pripravljeni storiti »korak navzdol« na življenjski stopnički? Gre pri takšnih selitvah na jug za škodljiv pojav?

Javnomnenjska raziskava je leta 2008 pokazala, da bi skoraj 30 odstotkov Rusov dalo prednost »samouresničitvi« pred kariero, če bi le imeli možnosti za to. Ravno ti ljudje so naklonjeni t. i. »downshiftu«, ki pomeni opustitev finančno ugodne, toda stresne kariere v prid življenju s slabšimi prihodki, ki prinaša večje osebno zadovoljstvo.

»Bil je čas, ko so si Rusi želeli čim več materialnega blaga in uspešne kariere, a se je zgodila kriza. Veliko jih je postalo razočaranih in so se naveličali vsega. Večina ljudi je prepričanih, da to, kar počnejo v domovini, ni življenje, pač pa samo preživetje. Prepričani so žrtvovati svoj družbeni položaj, samo zato, da bi živeli tukaj in zdaj,« pojasnjuje osebna trenerka Oksana Domborska.

Lažni in resnični primeri

Med ljudmi, ki so se odločili za takšno življenje, so pogosto nekdanji dobro plačani profesionalci, ki lahko oddajajo stanovanje v Moskvi in živijo na ta račun v drugi državi. Sedaj so svobodnjaki (»freelancerji«) in iščejo posle v novem okolju: Predstavljajo se kot trenerji deskanja, inštruktorji joge ali meditacije.

Psiholog Aleksander Dorošenko razlaga, da imamo resnične in lažne primere tega »downshifta«: »Pravi 'downshifting' imamo takrat, ko se uspešen človek odpove vsemu, kar je dosegel, in se odloči, da se bo boril za svojo svobodo in ustvarjalnost. Lažni 'downshifting' pa imamo takrat, ko oseba, ki ne predstavlja ničesar in je na to ponosna, govori o osvobajanju od nečesa, kar nikoli ni sploh imela. V Rusiji je veliko primerov ljudi, ki niso dosegli ničesar in so se preprosto odpravili drugam iskat srečo, sedaj pa se predstavljajo kot trenerji življenjskih veščin in mojstri meditacije.«

Kako ima človek za hrano med »samouresničevanjem«?

»Ko se odpoveš rutini, ti postane jasno, kje je pravo življenje, dostopen ti postane ves svet,« pravi Maša Šulc (28), ki je prepotovala preko 30 držav, odkar se je odločila, da ne bo več delala v pisarni. »Če ne morete zaslužiti kot svobodnjak, si lahko sproti poiščete kakšno delo tam, kjer se trenutno nahajata. Če ne znate angleško, se boste tega naučili sproti med potovanjem. Tako sem se angleščine naučila jaz. Glavno je, da se odločite in greste na pot.«

Nekateri poskušajo zaslužiti s snemanjem svojih potovanj, kot to počneta Anastasija in Nikita Kuimov, mlad par. Onadva pravita, da sta sedaj srečnejša kot prej. »To je alternativen, zavesten način življenja, ko se raven blagostanja ne meri z denarjem, ampak z vtisi, doživljaji, trenutki, ki ti veliko pomenijo, na primer življenje poleg oceana, sončni vzhod v družbi ljubljene osebe in delo takrat, ko ti to paše.«

Je to samo utopija?

Psiholog Vladimir Vahramejev meni, da gre pri tem pojavu v bistvu za vrsto upora proti odraščanju in staranju na psihološki ravni. »Ko se človek noče soočati s svojo realnostjo, izbere alternativno resničnost, v bistvu utopijo. Potuje na otok Goa, okiti se z biseri, drogira se, obnaša se 'pozitivno' in v bistvu ostaja v otroštvu, ostaja naiven,« piše Vahramejev.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

»Downshifting je izkušnja, ki temeljno spreminja življenje. Spoznate, da imate talente in želje, ki ste jih zatirali v prejšnjih obdobjih svojega življenja,« pa razmišlja Sofija Zolotovska, učiteljica angleščine, ki potuje po svetu s svojim petletnim otrokom. »Iskrena bom, to vam pomaga, da začnete drugače gledati na življenje. Začnete se zavdati, da ste živi,« pripoveduje.

Ruska vas namesto Tajske?

Imamo tudi ljudi, ki se odpovejo mestu in karieri, ampak ne gredo čez mejo, temveč iščejo srečo v navadni ruski vasi.

»Vse več ljudi zapušča velika mesta, ampak ne zato, da bi sadili krompir, kot v 90-ih, ko so mnogi zares občutili lakoto in ne poležavali na tajskih plažah kot v 2000-ih. Zdaj gre za željo, da najdejo smisel življenja,« razlaga Ksenija Galaktionova, menedžerka iz Sankt Peterburga, ki se je preselila na podeželje s svojo družino. »V ruski vasi imate vse: zemlja vas lahko nahrani, tu so duhovnost in globoke korenine. Pa še možnost, da delate nekaj, kar lahko podedujejo vaši otroci. Seveda to ni pisarniško delo.«

Preberite še, kako in zakaj se je v gozd preselila skupina ruskih programerjev.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke