Na južnem delu Urala ljudje med gobarjenjem pogosto videvajo jetija. Pravijo, da sneženi človek lomi drevesa kot za šalo. Nekateri verjamejo, da ta pošast poseduje hipnotične sposobnosti in pri ljudeh povzroči občutek nenadzorovane panike in strahu.
Prebivalci odročne sibirske vasice Černakovka so dolgo bali hoditi iz hiš. Ob mraku naj bi se namreč v različnih delih vasi pojavil velik stvor s srebrnkasto dlako, ki je strašil ljudi in živino. Na srečo do zdaj še nihče ni bil poškodovan.
Neznani divji velikani naj bi se pogosto pojavljali tudi v gozdovih Kemerovske regije v Sibiriji. Med lokalnimi prebivalci je razširjeno prepričanje, da sneženi ljudje v iskanju hrane zapuščajo svoje votline. Tamkajšnji prebivalci so jetije več let dojemali kot sveta bitja in jim na pečinah puščali hrano. Ta tradicija je sčasoma umrla, zato so se po njihovem prepričanju začeli približevati naseljem.
Medtem ko so prebivalci Kemerovske regije za skrivnostne velikane puščali hrano, se jih Hanti na severnem delu Urala raje izogibajo in o njih niti ne govorijo. Menijo namreč, da jim srečanje z »gozdnimi ljudmi« v uralskih planinah ne bi prineslo nič dobrega.
V južnosibirski vasici Suvodi lahko najdemo nenavadno velike sledi, za katere se zdi, da ne pripadajo ne človeku ne živali. Tamkajšnji gozdar Boris Liberov celo trdi, da je srečal jetija z mladičem.
Jetija so opazili tudi blizu velikih mest. Učiteljica Valentina Titova iz Podmoskovja je med delom na vrtu opazila ogromnega sneženega človeka, ki se je sprehajal mimo skednja z visoko dvignjenimi rokami. Valentina se je ustrašila in odhitela nazaj v hišo.
Jetija so večkrat opazili leta 1989 v neki vojaški postojanki sredi Karelije. Po pričevanjih vojakov, naj bi večkrat videli skrivnostno belo figuro višine približno tri metre, ki je ponoči iz gozda spuščala prodorne krike. Tisti, ki so videli sneženega človeka, so se pogosto pritoževali nad glavobolom in vročino.
V dolini Učkulan na Severnem Kavkazu je mnogo zgodb o jetijih in njihovih srečanjih z ljudmi. Po eni legendi naj bi sneženi človek ugrabil dekle in jo odnesel v gozd. Kasneje naj bi jo našel njen zaročenec, vendar jo je jeti začaral, zato se ni hotela vrniti. Mladenič se je po tem tako razjezil, da je dekle in jetija ubil. Danes naj bi bila oba pokopana v gozdu. Govori se, da so med prekopavanjem groba našli dva skeleta od katerih je eden bil ogromen.
Lovec Aleksander Semjonov je leta 2003 na Altaju odkril čudno truplo, ki je bilo zamrznjeno v ledu. Iz ledu je štrlela noga podobna človeški, vendar popolnoma prekrita s kožuhom in z dolgimi nohti na prstih. Nogo so poslali v Moskvo, da bi opravili raziskave, vendar se je medtem skrivnostno »izgubila«.
Vojaki v neki kasarni v Tambovski regiji naj bi bili priča prometni nesreči v kateri je neka ženska z avtomobilom zbila ogromnega jetija in umrla za posledicami poškodb. Sneženi človek je medtem nepoškodovan izginil v gozd.
Več o mitu sneženega moža iz Adigeje si lahko preberete tukaj.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
