Pjotr Petrovič Vereščagin (1836-1886). Moskovski kremelj. 1879.
Jaroslavski slikarski muzejStare fotografije pričajo, da je bilo obzidje moskovskega Kremlja še konec 19. stoletja belo in ne rdeče kot danes. V težkih časih pa Kremelj tudi ni izgledal tako privlačno, saj je z opečnatih zidov odpadal omet. To je bilo pred obnovo, med katero so zidove odeli v rdečo, kot smo jih navajeni danes.
Tudi znamenite rdeče peterokrake zvezde niso od nekdaj krasile kremeljskih kupol. Vse do leta 1935 so njihovo mesto zavzemali dvoglavi orli. Ti simboli carskega režima sicer niso bili pogodu vodji ruske revolucije Vladimirju Leninu, vendar jih za časa njegovega življenja še niso sneli. Mimogrede, rdeče zvezde, ki so zamenjale orle, svetijo neprestano že odkar so jih namestili. Ugasnili so jih samo dvakrat: prvič med drugo svetovno vojno zavoljo zmanjšanja vidljivosti nemškim letalom in drugič med snemanjem filma Sibirski brivec (Сибирский Цирюльник).
Straža prve združene vojaške šole Rdeče armade leta 1924 pred začasnim Leninovim mavzolejem.
arhivska fotografijaPrvo množično grobišče se je za zidovi Kremlja pojavilo leta 1917, prva posamična grobnica pa dve leti zatem. Leninov mavzolej je leta 1924 postal osrednja nekropola na Rdečem trgu in v njej še danes hranijo posmrtne ostanke ruskega revolucionarja.
Kasneje so pred zidovi Kremlja pokopali še mnoge pomembne osebnosti, vojaške poveljnike in pisatelje. Ta praksa se je končala leta 2013, ko so v Moskovski regiji otvorili Federalno vojaško spominsko grobišče, kjer danes počivajo pomembni posamezniki in heroji Rusije.
Kuznecki most čez Neglinko v 18. stoletju
Karl LopyaloReka Neglinaja ali Neglinka (pritok reke Moskve) je povzročala nemalo težav prebivalcem ruske prestolnice vse do 60-ih let 19. stoletja. Med dežjem je reka stalno poplavljala Trubni trg, prehod Neglinij in Kuznecki most. Na koncu so Moskovčani Neglinko zaprli v tunel, po katerem teče še danes. Ta poteka od Trubnega trga do ulice Ohotni Rjad.
To je enako masi 234 sinjih kitov (največjih sesalcev na Zemlji). Moskovčani za svoj obstoj vsak dan porabijo ogromne količine hrane.
Prebivalci ruske prestolnice vsakodnevno porabijo skoraj 12 milijonov dolarjev za gorivo, za potrebe osebne higiene pa v enem dnevu v kanalizacijo izpustijo za 100 bazenov odpadne vode, in to bazenov v velikosti tistega pri Lincolnovem spomeniku, ki drži 25.500.000 litrov vode.
Ko so 31. januarja 1990 na Puškinskem trgu v Moskvi odprli prvi McDonalds, je pred njim nastala nekaj kilometrov dolga vrsta. Tistega dne je restavracijo obiskalo preko 30.000 ljudi, kar je do danes svetovni rekord med McDonaldsovimi restavracijami. Taista restavracija je bila leta 2008 proglašena za najbolj obiskan McDonalds, saj se je tistega leta tam prehranjevalo 2,8 milijona obiskovalcev.
Po raziskavi revije Forbes je Moskva privlačen kraj za najbogatejše Zemljane. Ruska prestolnica je bila leta 2012 na vrhu seznama mest, kjer ima stalno bivališče največ milijarderjev, s čimer je prehitela New York, London in Hong Kong. Leta 2017 je s prvega mesta sicer padla na tretje s »samo« 73 milijarderji.
Tako nenavadno koncentracijo najbogatejših Forbesovi strokovnjaki pripisujejo temu, da ruski milijarderji najraje živijo v Moskvi in ne na podeželju, medtem ko je pri njihovih ameriških »kolegih« situacija ravno obratna, saj oni dajejo prednost bivanju na periferiji.
Stolešnikov pereulok je ozka ulica, ki povezuje Tversko ulico in Petrovko. Letna najemnina tam znaša preko 3.000 dolarjev na kvadratni meter. Ulica zaseda 15. mesto na seznamu najdražjih ulic na svetu.
Mimogrede, tamkajšnje prodajalne z luksuznimi znamkami so izgubile del strank, ko je bila ulica pretvorjena v peš cono in ni bil več mogoč dostop z avtomobili. Znamke, kot so Bentley, Brioni, Mercury ipd. so našle boljšo lokacijo na Tretjakovskem prehodu, ki zdaj tekmuje s Stolešnikovim pereulkom za naziv najdražje moskovske in ruske ulice.
Zgodovinarji menijo, da danes v Moskvi živi zgolj 5 % »moskovskih staroselcev«. Seveda ta kategorija uradno ne obstaja, a z njo navadno označujejo tiste prebivalce mesta, katerih predniki so Moskvo naseljevali že pred nekaj generacijami. Celo sami »staroselci« pa se ne morejo zediniti o tom, koliko generacij zadošča za častitljivi neuradni naziv.
Na račun »moskovskih staroselcev« se Moskovčani radi pošalijo, češ da se od ostalih razlikujejo po bolj »sproščenem« obnašanju v javnosti in da so tako odkrito ponosni na svoje moskovsko poreklo, da še v svojih zrelejših letih živijo pri starših.
To pravilo je zapisano v odloku moskovskih mestnih oblasti. Ni sicer čisto definirano, kako to prepoved dejansko uvajati, saj je za prijavo lastnika psa potrebno mnenje izvedenca, ki mora zabeležiti kršitev, za kaj takega pa je potrebno pred stanovanji stražiti vso noč s posebno napravo.
… in obenem šesti na svetu po dnevnem pretoku potnikov. Odkar so septembra letos odprli sedem novih postaj, ima moskovski metro 222 aktivnih postaj in mnoge med njimi so prava umetniška dela. Zaradi ogromnih razdalj in bogate zgodovine o metroju kroži vrsta urbanih legend.
Zdaj, ko veste več o ruski prestolnici, vas bo morda zanimalo še, kako v njej preživeti jedrski napad!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.