»Slovenija: evropska država, kjer ne rušijo spomenikov v čast ruskim vojakom«

Medtem ko marsikje v Evropi rušijo stare sovjetske spomenike zaradi »grožnje z vzhoda« in prepovedi »promoviranja komunizma«, še posebej v baltskih državah, Ukrajini in na Poljskem, sredi Evrope obstaja država, ki ruskim vojakom postavlja celo nove spomenike, čeprav je zvesta članica zveze NATO, piše ruska Parlamentskaja gazeta, ki se je posvetila ohranjanju spomina na ruske in sovjetske vojake v Sloveniji.

»Nihče ni pozabljen, nič ni pozabljeno!«

V prispevku so izpostavljeni mednarodni raziskovalni center za drugo svetovno vojno v nekdanjem nacističnem taborišču za vojne ujetnike Stalag XVII-D v Mariboru, spomenik sinovom Rusije in Sovjetske zveze, padlim v obeh svetovnih vojnah, na ljubljanskih Žalah, pa tudi nasploh skrb za ruska obeležja v Sloveniji in »gradnjo mostov« med državama na različnih področjih.

Ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev je povedal, da diplomati v Sloveniji uresničujejo moto: »Nihče ni pozabljen, nič ni pozabljeno!«. V Sloveniji v 40 občinah najdemo 80 grobov v čast sovjetskim vojakom, od tega so jih 26 odkrili na novo z raziskovalnimi aktivnostmi ruskega veleposlaništva v zadnjih letih, sedaj pa ob obeležjih vsako leto potekajo spominske slovesnosti, ki jih obiskujejo tudi Slovenci.

Maribor: od taborišča do boja proti potvarjanju zgodovine

Veleposlanik je predstavil usodo sovjetskih ujetnikov v mariborskem nacističnem taborišču, kamor je septembra 1941 prišlo tudi 5400 ujetnikov iz ZSSR (veleposlaništvo je že odkrilo konkretna imena 3000 ljudi), marca 1942 pa jih je bilo ob vseh nečloveških pogojih živih samo še 147. Leta 2011 je bila postavljena spominska tabla, leta 2014 je bil odprt muzej.

Potem, ko so v arhivu ministrstva za obrambo odkrili zaplenjen arhiv nacističnega taborišča, kar je prava redkost med pretežno uničenimi tovrstnimi dokumenti, pa je ruska stran prišla na pobudo za zgodovinarski raziskovalni center, kjer bi delali ruski in slovenski strokovnjaki. Center uradno deluje od novembra 2017 in je že gostil tri mednarodne konference o drugi svetovni vojni, ki imajo vse več udeležencev iz najrazličnejših držav, njihov skupni imenovalec pa je nasprotovanje potvarjanju zgodovinskih dejstev in dogodkov. Za februar 2019 načrtujejo novo konferenco o mitih in resnicah o drugi svetovni vojni.

Ljubljana: v šesto gre rado, žerjavi na Žalah

Rusko veleposlaništvo je dalo pobudo tudi za spomenik v Ljubljani v čast ruskim in sovjetskim vojakom, ki so padli v Sloveniji med prvo in drugo svetovno vojno. Odkrila sta ga Borut Pahor in Vladimir Putin 30. julija 2016, »na vrhuncu vojne sankcij, ko so v drugih evropskih državah odstranjevali na desetine spomenikov sovjetskim vojakom«, je zapisano v prispevku.

Takole časnik opisuje podobo spomenika: v dveh polkrogih vidimo osem žerjavov na stebrih iz slovenskega marmorja, ki simbolizirajo leta prve in druge svetovne vojne. Motiv žerjavov so si snovalci izposodili pri znani skladbi Žerjavi Jana Frenkla, narejeni po pesmi Rasula Gamzatova. Po pisanju Parlamentske gazete so arhitekti ustvarili skoraj »interaktivni učinek«: »Ko pridete do spomenika, se zares lahko počutite kot del ptičje figure, ki ''plava v plavi megli''. Če pogledate na spomenik od daleč, zlasti ob sončnem vzhodu ali zahodu, stebri, ki jih na vrhu zaključujejo bronaste figure žerjavov, spominjajo na sveče, ki gorijo v spomin na umrle.«

Za spomenik vojakom, ki so ne glede na ime države častno izpolnili svoj dolg do Domovine, ni bilo lahko najti primernega mesta, piše ruski časnik. Ruski diplomati niso želeli postaviti spomenika nekje na obrobju, v središču Ljubljane pa je bilo potrebno najti kraj, ki ne bo sprožal odpora domačinov. Uspelo jim je šele s šesto predlagano lokacijo – na Žalah. Leta 2016 je sociološka raziskava pokazala, da je 80% Slovencev podpiralo slovesno otvoritev tega spomenika na Žalah, pripoveduje veleposlanik Zavgajev. Izpostavljena je še ena simbolika – samo 50 metrov proč stoji tudi spomenik antifašističnemu NOB.

Danes spomenik redno obiskujejo najrazličnejše ruske delegacije, ob spomeniku pa redno potekajo spominske slovesnosti ob pomembnih praznikih, kot so dan zmage, dan branitelja domovine, dan spomina na mrtve ipd. Celo pihalni orkester slovenskega obrambnega ministrstva tam odigra rusko himno, »v prestolnici Natovske države«.

»Mostovi prijateljstva«

Že ob otvoritvi je ruski predsednik Vladimir Putin za spomenik na Žalah dejal, da bo spominjal na to, koliko so se ruski in sovjetski vojaki žrtvovali za osvoboditev Evrope izpod nacizma in opominjal o nedopustnosti potvarjanja zgodovine in opravičevanja nekdanjih zločinov. Zatem pa je napovedal tudi »nadaljevanje prosvetnih aktivnosti, zlasti med mladimi«, piše Parlamentskaja gazeta.

In res: od leta 2004 v Slovenijo redno prihajajo otroci s posebnimi potrebami in otroci iz velikih in socialno ogroženih družin iz Moskve in Vladimirja – skupno jih je Slovenijo obiskalo že preko 20 tisoč. Te »mostove« gradi ruski Center za narodno pomoč Blagovest iz Moskve, ki je letos ob jubilejni 25-letnici delovanja tudi v Moskvi sprejel slovenske šolarje in njihove učitelje ruščine. Po pisanju časnika so ruski otroci v glavnem navdušeni nad Slovenijo – tu običajno preživijo dva tedna, bivajo v zdraviliščih, hodijo na zanimive in poučne ekskurzije po državi.

»Tukaj otroci niso samo na taboru: spoznavajo drugo kulturo, zgodovino države, mnogi otroci tukaj prvič obiščejo Evropo,« je povedala Tatjana Rupert, ki sprejema ruske otroke v Sloveniji v imenu Blagovesta. V Sloveniji pa ruski otroci hkrati izvedo tudi več o ruskem/sovjetskem osvobajanju Evrope in ni naključje, da vsak odhod spremljata ruska himna in dvig ruske zastave, dodatno izpostavlja Parlamentskaja gazeta, v kateri pravijo, da se ruski otroci po teh programih iz Slovenije vrnejo z občutkom ponosa na svojo državo in trdo željo po prijateljstvu z drugimi narodi.

Za dobro sodelovanje ne zadošča samo to, da smo Slovenci in Rusi oboji Slovani, pomembno je zaupanje in medsebojna pomoč, pravi veleposlanik Rusije v Sloveniji Doku Zavgajev.

Na veleposlaništvu so dodatno povedali, da tudi rusko veleposlaništvo pomaga Slovencem preko ruskih arhivov pridobivati nove informacije o padlih slovenskih vojakih med drugo svetovno vojno. Kot pravi Galina Zamjatina, gre za ogromno količino dela, tudi zato, ker takrat Slovenija ni bila ločena država. Pred kratkim pa so na Pokloni gori v Moskvi tudi uspeli izbrati kraj za postavitev spomenika slovenskim vojakom. Ruski diplomati po Sloveniji obiskujejo veterane, včasih z veleposlanikom vred, skupaj sadijo »drevesa prijateljstva«.

Pika na i je bilo posebno gostovanje 69 slovenskih veteranov na paradi ob dnevu zmage 9. maja 2017, ki so jih sprejeli na Rdečem trgu in pri ruskem predsedniku v Kremlju – pred tem je na takih dogodkih prisostvoval samo en slovenski veteran. Članek Parlamentske gazete se zaključuje z besedami ruskega veleposlanika, da »nam je uspelo ustvariti prorusko nastrojeno javno mnenje – prebivalci Slovenije spoštujejo našo skupno zgodovino in ne sprejemajo poskusov njenega potvarjanja.«

Preberite še: V Sloveniji bodo slavnostno otvorili doprsna kipa Konstantina Ciolkovskega in Potočnika Noordunga