Kako se je spreminjal pogled na spolno vzgojo v ruskih šolah

Kako so plemiški otroci izvedeli za spolnost in ali v Sovjetski zvezi, kot pravijo, res »ni bilo seksa«?

Ruski izobraževalni in vzgojni spletni portal Mel se je razpisal o zgodovini spolne vzgoje v 20. stoletju. Objavljamo povzetek najpomembnejših poudarkov.

Morala kot zaščita (1900 – 1917)

Do revolucije leta 1917 so plemiški otroci za spolnost praviloma izvedeli od svojih služabnikov. Ankete iz 20-ih let pričajo o tem, da so ravno služabniki razlagali fantom o samozadovoljevanju, medtem ko so ti prvo spolno izkušnjo imeli s služabnicami.

Vzgoja je bila usmerjena k zatiranju zgodnjega razvoja spolnega instinkta. Mladini do 14. leta starosti so o reprodukciji razlagali samo na primerih živalskega sveta, s 15. leti pa so jih pedagogi začeli opozarjati pred nevarnostjo spolno prenosljivih bolezni kot posledice spolnosti pred poroko.

Prevladovalo je splošno prepričanje, da dekletom o teh stvareh niti ni treba razlagati, da se jih ne bi »vznemirjalo«. »Morala je pomembnejša od znanja fiziologije,« je pisal pedagog Aleksej Butovski v brošuri o telesni vzgoji leta 1910.

20. leta: Seksualna revolucija ni za vse

Po revoluciji 1917 je nastopilo kratkotrajno obdobje svobodne ljubezni: splav je postal dovoljen, homoseksualnost se je prenehalo smatrati kot zločin, razmišljali pa so celo o popolni ukinitvi zakonske zveze.

Sovjetski seksolog Igor Kon je leta 1923 pisal, da je med 18-letnimi delavci spolne izkušnje imelo 47 % fantov in 67 % deklet.

Oblasti pa so bile do teh vprašanj še vedno konservativne in so spodbujale mlade ljudi, da nedolžnost ohranijo do poroke. Tiskali so brošure, v katerih so opozarjali na nevarnosti pogostih spolnih stikov in masturbacije, ki naj bi povzročala mentalne motnje.

Starši so se še naprej izmikali pogovorom o spolnosti, otroci pa so informacije dobivali od vrstnikov in iz stripov, v katerih se je pojavilo mnogo vulgarnih seksualnih scen.

V ZSSR seksa ni (1930 - 1985)

»Popolna seksualna svoboda« je bila dojeta kot neka vrsta negativne zapuščine kapitalizma, torej nekaj nedopustnega. Zato so v ZSSR ponovno prepovedali splav, uvedli kazensko odgovornost za »sodomijo« in posedovanje pornografskega materiala (bilo kakšen prikaz spolnih organov je bil dojet kot pornografija).

Moskovski študentje v 60-ih letih

O seksu je bilo prepovedano pisati. Te teme so se zato odrekali tako časopisi kot izobraževalne institucije, staršem pa so svetovali, naj se z otroki raje pogovarjajo o moralnosti, da svojo energijo usmerijo v družbeno delo, fizkulturo in literaturo.

Spolna vzgoja (1980 – 1990)

Sredi 80-ih je bil za učence osmega razreda uveden predmet higiena in spolna vzgoja, medtem ko so za učence 9. in 10. razreda uvedli predmet etika in psihologija družinskega življenja. A v osnovi se ni spremenilo kaj dosti: učitelji, ki so vse življenje molčali o spolnosti, tudi po tem niso našli pravega pristopa, s katerimi bi učencem približali to tematiko.

Medtem ko je država molčala, pa so se pojavile organizacije za boj proti spolno prenosljivim boleznim. Vzpostavil se je celo center spolne kulture med mladimi. Leta 1989 so v ruščino prvič prevedli francosko Enciklopedijo spolnega življenja za otroke med 7. in 9. letom starosti. Ta enciklopedija je dolgo časa služila kot glavni vir zgodnjega spolnega izobraževanja.

V 90-ih so se na televiziji pojavile prve erotične scene, mladinske revije pa so se prvič odkrito razpisale o spolnosti. V revijah Cool in Bravo so odgovarjali na pisma bralcev, leta 1996 pa se je pojavila revija 16, ki je bila posvečena samo seksu. Vsak tretji najstnik je črpal informacije ravno iz te revije, v kateri več ni bilo prepovedanih tem. Mediji so prenehali govoriti o nezaželenem seksu pred poroko in začeli promovirati kontracepcijo.

Seks na spletu (2000 - )

Z množičnim razmahom interneta so se najstniki za informacije začeli obračati k »stricu Googlu«.

Mediji so ponovno začeli zaobhajati tematiko spolnosti. Rubrike o seksu so izginile z mnogih mladinskih revij že v prvih letih novega stoletja, in tudi tam, kjer so ostale, so se skrčile na minimum in prenehale biti tako odprte ...

Preberite še: Pet najpomembnejših načel vzgoje otrok pri Rusih

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke