Zakaj vsi govorijo, da Moskva in Sankt Peterburg »nista Rusija«?

Če se boste kdaj znašli v družbi kakega Rusa iz periferije in boste začeli navdušeno govoriti o Rusiji na podlagi svojih prejšnjih obiskov v Moskvi in Sankt Peterburgu, obstaja zelo velika verjetnost, da vam bo človek rekel: »Prijatelj, ti nimaš pojma o Rusiji, to ni bila Rusija.«

Ideja, da sta obe metropoli odrezani od preostale države ekonomsko, kulturno, izobrazbeno in celo mentalno, obstaja v glavah ljudi že desetletja, če ne stoletja. V Rusiji nikoli ne zmanjka šal o »državi« Moskvi, ki bo kmalu na izvozih svoje obvoznice postavila mejne prehode s preostalo Rusijo. Niti Moskva niti nekdanja severna prestolnica s svojimi samostani, Kremljem, Ermitažem, trgi in modernimi parki nikoli ne bosta »pravi ruski« mesti.

Skoncentrirano bogastvo

AP

Glavni razlog so ogromne družbene razlike. Medtem ko bodo pred prazniki v Moskvi za razpihovanje oblakov v zrak spustili 400 milijonov rubljev (več kot 5 milijonov evrov), za novoletno okraševanje mesta pa 3 milijarde rubljev (skoraj 40 milijonov evrov), na periferiji ne vedo, kako bodo poplačali svoje dolgove do bank. Ravno v tem tiči eden glavnih razlogov za splošno nenaklonjenost do Moskve.

V sovjetskih časih so iz periferije v Moskvo vozili vlaki, ki so jim pravili »klobasni vlaki«. Tisti, ki so z njimi prihajali v mesto, so namreč v prestolnici množično kupovali klobase in hrenovke, saj jih v njihovih domačih vaseh in mestecih preprosto ni bilo na voljo.

Od takrat se razmerja v življenjskem standardu med Moskvo in periferijo niso kaj dosti spremenila, samo da se danes ne kaže več »v klobasah«, ampak v drugih stvareh. Povprečna plača v Moskvi je 81.000 rubljev (1073 evrov), v sosednjih mestih pa komaj 30.000 rubljev (397 evrov).

Seveda so povsod izjeme. V Južno-Sahalinsku (6400 km vzhodno od Moskve v neposredni bližini Japonske) so na primer plače takšne kot v prestolnici, je pa zato življenje zaradi oddaljenosti in izoliranosti tega dela države toliko dražje.

»V Moskvi je vse: osrednja birokracija, velika podjetja in delovna mesta, ki jih v drugih mestih ni. Moskva živi precej bolje od ostale Rusije, Sankt Peterburg pa je po dohodkih približno na enaki ravni,« je za Russia Beyond povedala profesorica ekonomske geografije na MGU Natalija Zubarevič.

Centralizacija

Sergej Gunejev/Sputnik

Kako je prišlo do tega, da v največji državi na svetu obstajata samo dva gravitacijska centra? Strokovnjaki pravijo, da vzrok tiči v zgodovini, med katero je prišlo do ekstremne centralizacije.

»Že po tradiciji sta v Rusiji obstajali dve osi razvoja – Peterburg in Moskva. V Sovjetski zvezi se je centralizacija nadaljevala, vendar na osi Moskva – republiške prestolnice (Kijev, Minsk, Taškent, …),« razlaga profesor moskovske univerze Visoka ekonomska šola Jevgenij Gontmaher. Po razpadu nekdanje države sta se ponovno vzpostavila prej omenjena centra, in čeprav je Rusija uradno urejena kot federacija, je po mnenju mnogih ta federalnost v praksi bolj simbolične narave.

Vsa znanstvena dejavnost, intelektualna vozlišča, glavne izobraževalne in kulturne ustanove, najboljše univerze, resni mediji, središča velikih podjetij itd. so v teh dveh metropolah. Rusija je v tem smislu popolno nasprotje ZDA, kjer najdemo najboljše kirurge v Texasu, glavno pisarno Appla v Kaliforniji, sedež CNN-a v Atlanti in ameriški kongres v Washingtonu.

»Mi smo se razvijali povsem drugače. Naša država je od nekdaj imela centre, ki so si podrejali periferijo. Razlika je bila samo v tem, da so se menjavali centri,« pravi Zubarevič.

Kultura in izobrazba

Sergej Jermohin/Sputnik

V Rusiji je razširjeno tudi prepričanje, da v Moskvi in Sankt-Peterburgu že sami po sebi živijo drugačni ljudje, nekakšni čudni, »nepravi« Rusi. Iskreno povedano, to niti ni tako napačna trditev. Strokovnjaki pravijo, da Moskva ne deluje kot Rusija, ker je to precej bolj napredno in moderno mesto. V metropoli je velika koncentracija visoko izobraženih ljudi, ki to modernizacijo vzdržujejo.

Poleg tega je prebivalstvo izredno pisano, polno je raznih življenjskih slogov in ima močan utrip tudi izven delovnega časa. Moskva nikoli ne spi. Hkrati se samo 600 km proti severu v neki drugi regiji dan konča ob petih popoldan.

»Moskovčani (podobno kot Peterburžani) imajo svojo mentaliteto. Oni so tujci. Oni želijo biti podobni Američanom iz reklam ali zahodnim Evropejcem, a v sebi ostajajo Rusi, in tega se nekako sramujejo,« opažajo uporabniki spletnih forumov.

Res je, da lahko na vse to pogledamo tudi iz druge perspektive: Moskva JE Rusija, saj večino njenih prebivalcev (okoli tri četrtine) tvorijo priseljenci iz drugih koncev Rusije ...

Preberite še:

Preživeti z 10.000 rublji: O plačah delavcev v Rusiji

Zakaj Rusi ne marajo prebivalcev Moskve

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.