Innopolis, najmlajše rusko mesto, leži v Republiki Tatarstan, 40 km proč od republiške prestolnice Kazan. Zgradili so ga iz nič, da bi postavili zgled »pametnega mesta« s sodobnimi konstrukcijami, varnimi ulicami in visokotehnološkimi storitvami.
Tehnološki park Innopolis
Lesja Poljakova/Innopolis Media/Wikipedija/CC BY-SA 4.0Tega mesta sploh ne bi bilo, če ne bi bilo informacijskih tehnologij. Vsi prebivalci in delavci, ki sem prihajajo delat iz drugih krajev, so tako ali drugače povezani z razvijanjem novih tehnoloških rešitev za znanost, gospodarstvo in vsakdanje življenje. Innopolis je iz prve roke spoznaval poročevalec portala Nakanune.ru (v prevodu »Predvečer.ru«).
Najmlajše rusko mesto je trenutno tudi med najmanjšimi. V uradnem popisu leta 2017 so našteli samo 102 stalna prebivalca, na začetku leta 2019 pa jih je tam okoli 3 tisoč. Majhno prebivalstvo sploh ni presenečenje, saj je mesto rezervirano za delavce tehnološkega parka, visokotehnološka podjetja, študente računalniških ved, pa za člane družin vseh naštetih.
Prebivalcem so na voljo stanovanja z različnim številom sob, ki pa so po notranji ureditvi bolj ali manj enaka, četudi živijo v »mestu inovacij«. To spominja na gradnjo enoličnih sovjetskih stanovanjskih blokov, iz katerih se je svojčas ponorčeval režiser Eldar Rjazanov v legendarnem filmu Ironija usode, ko na smrt pijanega Ženjo prijatelji vržejo na letalo, ki leti iz Moskve v Leningrad, potem pa se nič hudega sluteči Moskovčan odpravi v čisto enako sosesko v Leningradu in gre spat v čisto enako stanovanje, kot ga ima on. »Mi imamo enako omaro, čisto isto stoji nasproti vhodnih vrat. Tudi ogledalo visi na istem mestu,« tako reče delavka iz mestne uprave Elza, ko pride na obisk h kolegici Jevgeniji v Innopolisu.
Prebivalci Innopolisa svoje vsakdanje opravke in težave rešujejo prek spleta in družbenih omrežij. Mesto ima posebnega Telegram-bota z imenom Innapomogaet (Inna pomaga), ki uporabnika takoj poveže z izvajalcem želene storitve, mu pove vozni red, zrihta pico ali ga naroči k zdravniku. Ko je bil novinar na poti od tehnološkega parka do Jevgenijinega stanovanja, so na primer po zvočniku sporočili, da se je izgubil štiriletni fantek, ki je izginil z otroškega igrišča. Mama izgubljenega otroka je v Telegramu napisala sporočilo pristojni službi, ki je čez 15 minut šla v (uspešno) iskalno akcijo. Vse storitve službe za pomoč in podporo so popolnoma brezplačne. Stanovalci pa vrata svojih domov odpirajo s plastičnimi karticami in prstnimi odtisi, ključev v tem mestu praktično ni.
»Nasploh je tu vzdušje zelo prijateljsko, vsi se med seboj vsaj na videz poznamo,« sta novinarju povedali Elza in Jevgenija, prebivalki Innopolisa. Ženske prebivalke Innopolisa so v glavnem žene »računalničarjev«, ki so tukaj dobili službo. Mnoge potem dobijo svojo službo v mestni upravi, šolah ali vrtcih. Pravijo, da jim tukaj ni dolgčas. Sicer nimajo kina ali trgovin, imajo pa svež zrak, varnost in udobje, do vsega lahko pridejo peš. Mesto ima otroški vrtec, šolo, licej za informacijske tehnologije, bolnišnico in športni center.
Po Innopolisu se že vozi tudi taksi brez voznika, ki ga testira Yandex.Taxi. Če bi se radi zapeljali z njim, podpišete z občino soglasje za sodelovanje v pilotskem programu in potem naročite taksi prek Telegramove botke. Sicer v taksiju niste čisto sami, saj nad avtopilotom za vsak primer bdi en operater, ki sedi na potniškem sedežu. Ekran medtem prikazuje začrtano pot, ovire in hitrost. Ko je mesto kdaj premajhno za vse potrebe, pa še vedno v regionalno prestolnico Kazan vozi avtobus, na katerem lahko v 40 minutah vožnje tudi napolnite svoj mobitel!
Univerza Innopolis
Lesja Poljakova/Innopolis Media/Wikipedija/CC BY-SA 4.0Študenti Univerze Innopolis predstavljajo petino mestnega prebivalstva, na univerzi pa delajo znanstveniki iz 22 držav, ki so prišli v ta konec Rusije v iskanju novih priložnosti. Dodiplomski, magistrski in študijski programi so tako ali drugače posvečeni računalništvu, obdelavi obsežnih količin podatkov in robotiki. Mladina ima spodobne študentske domove, ki so z univerzo povezani s toplim hodnikom, zato gredo lahko na faks kar v copatih. Lahko si naročijo hrano k sebi prek sistema, ki jim potem trga stroške bivanja in prehrane od štipendije (pri boljših študentih doseže do 42000 rubljev ali 550 € na mesec), čez cesto je dobro opremljen športni center, ki je za študente brezplačen. Pa tudi kakšnih strogih pravil oblačenja na univerzi ni. Pika na i je »knjižnična cona« v velikosti 2000 m2, pa tudi vsaka študentska soba ima računalnike, projektorje, tiskalnike in table.
Vse te ugodnosti obstajajo le zato, da bi se študenti čim bolj posvetili študiju in projektom, pri katerih ves čas rešujejo konkretne naloge in ne samo hodijo na predavanja ali vaje. Tu je praksa pred teorijo, prostega časa pa ni dosti. Tukajšnji študenti so motivirani in komunikativni, podirajo ustaljene stereotipe o molčečih računalničarjih, ki nimajo stika s svetom okoli sebe in se v njem ne znajo obnašati. Kako ne bi bili tako zagreti, ko pa so uspeli priti na drugo najtežjo univerzo v Rusiji po strogosti kriterijev za vpis in si že med študijem poskušajo zgraditi kariero. Ruski novinar se je o vsem tem pogovarjal s skupino študentov, ki so ravno razvijali aplikacijo za primerjavo storitev različnih ponudnikov, zanjo pa bodo pripravili tudi poslovni načrt in poskušali dobiti konkretne investitorje. Nekateri diplomanti imajo že resne firme: ena skupina na primer razvija umetno inteligenco za banke, druga kaže praktične načine za uporabo računalniškega vida ...
V Innopolisu deluje posebna gospodarska cona, ki daje davčne olajšave in druge ugodnosti za investitorje in podjetja iz visokotehnološkega sektorja. V njej deluje že 77 podjetij – eno smo pri Russia Beyond Slovenija omenili ravno te dni v zvezi z avtomobili brez voznika. Tu imajo svoje razvojne pisarne tudi razna velika podjetja, odpirajo se zagonska podjetja (startupi). Vse prepričajo spodobni pogoji za življenje in delo.
Innopolis je šele tretje novozgrajeno znanstveno mesto s poudarkom na sodobnih tehnologijah, ki so ga postavili v Rusiji po razpadu Sovjetske zveze (obstajata še Skolkovo pri Moskvi in novosibirsko Kolcovo). Sovjeti so nekoč gradili svoja znanstvena mesta, toda novinarja portala Nakanune.ru prav Innopolis spominja na »socialistično utopijo«. Ko pomislimo na enako opremljena stanovanja, določenost in odmerjenost vseh vidikov življenja v mestu, poudarek na združevanju strokovnjakov tehničnih strok in podobno … to res spominja na desetletja stare ideje sovjetskih planerjev.
Samo preberite na primer, kakšno mesto je Akademgorodok pri Novosibirsku.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
