Po poročanju ruske medijske hiše RT so pristojne službe pregledale okoli 160 objektov v Moskvi in Moskovski regiji. Grožnje o nastavljenih bombah, ki so se izkazale za lažne, so po različnih virih zadevale okoli 40 do 50 tisoč ljudi, moteno je bilo delo upravnih, medicinskih, izobraževalnih in pisarniških ustanov, veleblagovnic in poslovnih središč, zmotile so celo delo veleposlaništev dveh afriških držav in trening košarkarskega kluba Himki.
Predstavnik moskovskih služb za hitro reagiranje je za agencijo RIA Novosti izjavil, da so telefonske klice z grožnjami prejeli v 99 objektih v Moskvi, 61 objektih v Moskovski regiji in še v petih regijah Centralnega federalnega okrožja. Po drugi strani nekateri drugi viri, med drugim vir agencije TASS, pravijo, da so lažna sporočila o bombah prihajala po elektronski pošti, tudi s tujih IP-naslovov, med drugim z ukrajinskih. Nekateri ruski poslanci govorijo o možnosti, da je šlo za načrtovano diverzijo.
Profesor politologije z Moskovske državne univerze Lomonosov Andrej Manojlo je dejal, da bo krivce zelo težko odkriti, ker napadalci v takšnih napadih uporabljajo posebno programsko opremo za anonimizacijo in spreminjanje IP-naslovov v naslove iz drugih držav.
instagram.com/mrmaloyy / Global Look Press
RT spomni, da je do podobnega »telefonskega terorizma« prišlo jeseni leta 2017, ko je bilo zaradi lažnih groženj o nastavljenih bombah v 180 ruskih mestih evakuiranih skoraj 2,5 milijona ljudi. Namestnik ruskega notranjega ministra Igor Zubov je gospodarsko škodo zaradi takratne prekinitve ocenil na več milijard rubljev. Po dogodku so v Rusiji uvedli strožje kazni za takšno početje.
Preberite še: Štirje zgodovinski trenutki, ko so Rusi nesebično tvegali življenja za tujce