Predstavljajte si prizor: nek moški teče po zamrznjeni sibirski pokrajini, njegova ekipa pa ga pazljivo spremlja v tovornjaku, ki se počasi premika za njim. Njegov cilj je preteči 39 kilometrov od vasi Tomtor do naselja Ojmjakon, kjer lahko temperature padejo tudi pod -60 stopinj Celzija. Londonski maraton je v primerjavi s tem prijeten sprehod skozi park.
Svoj podvig je Italijan izvedel 20. januarja letos, zanj pa je potreboval 3 ure, 54 minut in 10 sekund. Zmrznile so mu celo trepalnice, on pa je čutil, kako mu mraz prebada kosti skozi šest slojev oblačil. Maratonec Paolo Venturini je 50-letni policaj iz Padove.
Paolova odločitev za potovanje v Jakutijo za maratonski podvig ni bila lahka in nepremišljena. Teče namreč že od svojega sedmega leta starosti in se še nikdar ni izmikal težavni situaciji. Večji del svoje kariere je sodeloval pri organizaciji zahtevnih reševalnih akcij, zato dobro ve, kako se pripraviti tudi na najtežje situacije.
Leta 2017 je pretekel maraton čez iransko puščavo Lut in planoto Gandom Berjan, ki velja za najbolj vroč kraj na svetu. Pri peklenski temperaturi 67 stopinj Celzija je pretekel kar 75 kilometrov v nekaj manj od 12 urah. V tem času je izgubil skoraj 5 kilogramov.
Po izpostavljanju svojega telesa tako ekstremni vročini ne preseneča Paolova odločitev, naslednji izziv opraviti v najhladnejšem kraju na planetu. Na ta projekt se je pripravljal 18 mesecev. Posebno opremo je sestavil sam in zbral tudi ekipo za logistično podporo. Njegov projekt z imenom Monster Frozen sta podprli tudi ruska in italijanska vlada.
»Jakutske oblasti so odigrale pomembno vlogo pri uspešni izvedbi projekta,« pravi Paolo in dodaja: »Leto in pol sem preučeval vse tehnične podatke. Prosil sem ljudi, ki živijo v hladnih pogojih, da mi zaupajo posamezne trike, ki me bodo zaščitili pred mrazom.« Venturini je pred podvigom dvakrat obiskal Jakutijo, da bi se prepričal v to, ali je res pripravljen.
Maratonec opozarja neizkušene in nepripravljene tekače, da ne poskušajo ponoviti njegov podvig, čeprav je pokazal, da se z dovolj odločnosti in dobro logistično podporo in opremo da doseči marsikaj.
»Veter hladi telo, zato je potrebno nositi oblačila, ki ščitijo pred njim. Najboljši material je volna merino ovce. Ta zadržuje toploto, tudi kadar je vlažna. Pri teku sem uporabljal tri sloje oblačil iz tega materiala,« razlaga.
Obut je bil v copate za led z žebljički in toplo podlogo, nekaj parov volnenih nogavic in posebne dokolenke z grelniki na baterije. »Te so dobre za ukvarjanje s športom pozimi, a pomaga tudi, če preko nogavic »obujete« navadno plastično vrečko, ki zadrži toploto za nekaj ur … Najpomembnejši je podplat, ki mora biti dovolj debel, da ne prepušča mrazu od spodaj. Copate morajo biti tudi dovolj visoke,« pravi Paolo.
»Pomembno je, da so glava, roke in noge na toplem. Izogibajte se alkoholu in raje pijte čaj. Ta ne rabi biti vroč, da vas zagreje, samo malo toplejši mora biti od telesne temperature,« pove maratonec in doda še to, da je najboljša prehrana za hud mraz takšna, ki je bogata z beljakovinami in maščobami.
Guinnessova knjiga rekordov je zavrnila priznanje Paolovega rekorda zaradi težavnega sledenja njegovemu podvigu v tako ekstremnih pogojih, a maratonec je vesel, da so projekt odobrile lokalne jakutske oblasti. »Prosili so me, da italijansko zastavo, ki sem jo držal v rokah, ko sem pretekel cilj, pustim Nacionalnemu zgodovinskemu muzeju Jakutije skupaj s svojim podpisom, podatki o dolžini poti, času in temperaturi ter kapo italijanske policije.«
Paolo je predal tudi pismo župana Padove županu Jakutska s prošnjo, da se vzpostavi prijateljstvo med mestoma. »To je dokaz, da lahko šport doprinese k prijateljstvu med narodi, tudi ko politika tega ne počne. Nekaj najlepšega v Jakutiji so njeni prebivalci in kultura. Spoznati te ljudi obogati vsakogar. Upam, da bo dokumentarni film, ki bo dokončan aprila ali maja letos, doprinesel k promociji turizma v tem delu Rusije, saj si to zasluži,« je zaključil maratonec.
Za dodatno dozo ekstremnega športa preberite še:
Rus prvi s kolesom prišel na Severni pol
Ujeti polarni val: Si upate deskati na ruski Arktiki?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
