Kako je gostinec z Urala želel brezplačno nahraniti ljudi in prišel v navzkriž z zakonom

Ivan Zajčenko, Pixabay
Lastnik restavracije in trgovine na območju Urala je prišel na idejo, da bi hrano, ki ji je pretekel rok trajanja, oddajal zastonj. Na družabnih omrežjih je prejel zelo pozitivne odzive, manj navdušeni pa so bili inšpektorji ...

Lastnik restavracije in trgovine na območju Urala je moral zaradi inšpekcijskih služb prenehati podarjati neprodano hrano. Zdaj za pomoči potrebne kuha jedi iz ostankov.

Ivana Zajčenka v domačem Jekaterinburgu zelo dobro poznajo. Že okoli 10 let se ukvarja z gostinstvom in dostavo hrane, pred kratkim pa je odprl še trgovino z živili Žiznmart. Skoraj vse, kar prodaja, ima kratek rok uporabe: tu so sveži mlečni izdelki, zelenjava, sadje, zelišča in pripravljeni obroki za sabo. Marca je prišel na idejo, da bi hrano, ki ji je pretekel rok trajanja, oddajal zastonj. »To so bili proizvodi, ki jih po zakonu nismo več smeli prodajati, a so bili še vedno popolnoma užitni,« je Ivan razložil za Russia Beyond.

Prodajalna Žiznmart

O svojem načrtu je pisal na družabnih omrežjih in prejel zelo pozitivne odzive, saj je bila to prva takšna pobuda v mestu. »Mnogi morajo za hrano brskati po smetnjakih in kopati ven živila s pretečenim rokom, ki jih zavržejo trgovine. Upam, da bo naša pobuda pomagala ljudem, da ohranijo svoje dostojanstvo in imajo hkrati dovolj za jesti. Veselilo bi me, če bi temu sledili tudi drugi prodajalci,« je zapisal.

Toda za njegovo iniciativo se niso začeli zanimati drugi trgovci, pač pa Rospotrebnadzor, državna agencija za varstvo potrošnikov. Samo nekaj dni kasneje so obiskali Ivanovo trgovino in med inšpekcijo seveda našli hrano s pretečenim rokom uporabe. Ivanu je grozilo med 100.000 in milijon rublji kazni ter začasno zaprtje trgovine za 90 dni. Z drugimi besedami, to bi pomenilo konec majhne trgovine. A imel je srečo v nesreči: Ker je to bil prvi tovrsten primer, jo je odnesel samo z »resnim opozorilom«, kot pravi sam.

Dobrodelnost ali preprosto posel?

Pri Rospotrebnadzoru so Ivanu razložili, da po ruski zakonodaji hrana s pretečenim rokom uporabe ne sme romati v promet, ne glede na to, ali je prodana ali podarjena.

Za razliko od na primer Francije, kjer je trgovinam z zakonom pretečeno hrano prepovedano metati stran (oddati jo morajo dobrodelnim organizacijam), te v Rusiji ni niti mogoče preprosto zavreči, ampak je potrebno uporabiti poseben kontejner, ki ga odpelje posebno smetarsko vozilo.

Pri Rospotrebnadzoru pravijo, da nihče ne bi smel po pomoti najti zavržene hrane s pretečenim rokom in se nato z njo zastrupiti. Večje trgovske verige lahko vrnejo nekaj neprodane hrane dobaviteljem in za to dobijo vrnjenega nekaj denarja.

Ivan pravi, da bo zakon seveda spoštoval, vendar meni, da je preprosto »škoda stran metati hrano, ki ostane«. Po lastnih izračunih njegova trgovina vsak večer odpiše za 3.000 rubljev hrane, ki bi jo lahko še uporabili.

Navede naslednji primer: Če kupite kruh ali piškote, ki jim rok preteče še isti dan, jih lahko naslednji dan še zmeraj jeste in ne bodo pokvarjeni. Kar se tiče pripravljene hrane, je situacija še bolj zanimiva: Njen rok uporabe je samo 12 ur, a jo lahko hranimo do tri dni. »Proizvajalec ponavadi daje artiklu nekoliko več časa za hranjenje od navedenega roka uporabe.«

Lososova juha

Zaenkrat se je Ivan odločil, da bo neprodane artikle podarjal zaposlenim, za hranjenje pomoči potrebnih pa se je spomnil, da bi lahko uporabil hrano iz svoje japonske restavracije Suškof. Vsak večer je restavraciji namreč ostajalo kar nekaj kosov lososa, zelenjave in sadja, ki so jih nato zavrgli.

Ivan poudarja, da tukaj gre za pretečeno hrano, ki je še sveža, a preprosto ni več primerna za pripravo obrokov za stranke. Restavracija je včasih nekaj teh ostankov oddajala drugim organizacijam in za dobrodelne namene. Konec aprila letos pa so zaposleni iz ostankov začeli kuhati ribjo juho in jo dajati vsakomur, ki to želi. Ivan obljublja, da bo juha na voljo dvakrat tedensko.

Kot pravi, mu državne inšpekcije glede tega zaenkrat še niso začele zastavljati vprašanj in je vesel, da lahko pomaga tistim, ki pomoč resnično potrebujejo. Domačini so se že odzvali z lastnimi gestami. »Predvčerajšnjim se je neka gospa ponudila, da v naši trgovini v znak hvaležnosti pomije tla. Bil sem zelo zadovoljen in začutil sem, da ta svet maram vse bolj,« pravi Ivan.

Ko je videl odzive ljudi, se je odločil razširiti svojo dobrodelno dejavnost in sestavil poseben meni, po katerem je del pripravljenih obrokov začel pošiljati sirotišnicam v uralski regiji.

Preberite še:

Koliko denarja namenijo ruski milijarderji za dobrodelne namene in umetnost?

in

Najplemenitejše osebnosti v ruski zgodovini

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke