Slovenci in Hrvati bodo iskali umrle prednike na ruskem Daljnem vzhodu

Pixabay
Skupina Slovencev in Hrvatov predvideva, da so morda ostanki njihovih prednikov prav v daljni Republiki Burjatiji, kjer so avgusta 1918 potekali srditi spopadi med rdečearmejci (s tujimi borci), belogardisti in češkoslovaškimi silami.

Sredi junija bo v Ulan Ude, prestolnico ruske Republike Burjatije, prišlo 15 ljudi iz Slovenije in Hrvaške, katerih predniki so umrli v Sibiriji med rusko državljansko vojno, piše Baikal Daily.

Po pisanju regionalnega medija skupina gostov iz Evrope predvideva, da so morda ostanki njihovih prednikov prav v mestu Ulan Ude, kjer so avgusta 1918 potekali srditi spopadi med rdečearmejci (s tujimi borci), belogardisti in češkoslovaškimi silami, ki so nastale iz vojnih ujetnikov prve svetovne vojne.

»V družini so jim pripovedovali, da so njihovi dedje umrli v Sibiriji med državljansko vojno, ampak nihče ni točno vedel, kje so pokopani ti mednarodni borci, ki bi lahko bili njihovi predniki. Glede tega ni bilo nobenih informacij ali stikov. Prosili so me, da najdem kraj, kjer so borci pokopani. Izvedela sem, da je bilo na postaji Divizionnaja ogromno pokopališče, da je tam spomenik internacionalnim vojakom, za katerega skrbijo kadeti šole št. 58. To sem javila na Hrvaško in v Slovenijo. Zelo so se razveselili in želijo kmalu obiskati te kraje, položiti cvetje in počastiti spomin,« je za Daily Baikal povedala Viktorija Rabžajeva, umetnica, restavratorka Nacionalnega muzeja Burjatije in članica republiške zveze umetnikov.

Organizator obiska je Darko Starešina, ki je ta del Rusije že večkrat obiskal v družbi raznih specialistov, ampak z drugimi cilji. Sicer na licu mesta najverjetneje ne bodo naleteli na podatke, kdo točno je pokopan, vendar Slovenci in Hrvati vseeno želijo priti in počastiti spomin na tam pokopane vojake. Pomoč je obljubila tudi Ojuna Vasiljeva, vodja lokalne krajevne skupnosti Vagžanova. »Pokopališče je malo naprej od spomenika, na območju vojaške kasarne. Dogovorila se je, da se bo zagotovilo spremstvo po lokaciji in se jim pokazalo obeležja,« je pojasnila Rabžajeva.

V sklopu obiska je načrtovana slavnostna prireditev, ki naj bi se zgodila 14. junija. Poleg tujih gostov naj bi tja prišli tudi predstavniki medijev, predsednik republiške gospodarske zbornice, predsednik burjatske zveze umetnikov, kadeti in drugi. Na prireditvi bodo nastopili potomci tujih borcev.

»Darko [Starešina] nam je povedal, da se je njegov dedek skupaj z nekaj drugimi preživelimi tovariši odpravil iz Sibirije in v enem letu prišel do Hrvaške, vsi ostali njegovi sovaščani, ki so se skupaj z njim znašli v Rusiji, pa se niso vrnili. Vsak gost ima svojo posebno zgodbo o svojem predniku,« je še povedala Rabjaževa za Baikal Daily.

Na to temo priporočamo tudi članek: Slovenci v ruski revoluciji, utrinki iz spominov in pričevanj

Pa še malo zgodovinskega ozadja

Konec maja 1918 so češkoslovaške enote, ki so nastale iz ujetnikov v Rusiji in bile v ruski državljanski vojni naklonjene beli gardi, zasedle več večjih mest v Sibiriji in na Daljnem vzhodu ter tam strmoglavile sovjetsko oblast. Po srditih avgustovskih bojih za naselje Berhnjeudinsk (danes Ulan Ude) pri postaji Divizionnaja sta bela garda in češkoslovaški korpus tudi tam premagala boljševike, za katere so se borili tudi mnogi tuji borci – Nemci, Madžari, Čehi, Slovaki, Kitajci, Avstralci in drugi.

Potem so se na postaji Divizionnaja in v sosednji Berjozovki nastanile japonske in ameriške sile. Še v začetku leta 1920 je bilo v Verhnjeudinsku okoli 12 tisoč tujih vojakov, od tega 7-8 tisoč Japoncev, okoli 3 tisoč Američanov in češkoslovaški ešaloni. Do jeseni 1920 so jih potem od tam pregnali rdeči partizani, pojasnjuje Baikal Daily.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke