»Prej sem mislil, da je nedostopno mesto kakšen strm previs, ampak sedaj razumem, da so lahko nedostopno mesto tudi preprosti tlakovci na ulici,« slišimo na začetku enega od posnetkov na YouTube kanalu Slovo pacana (Beseda nekega fanta). V posnetku vidimo mlade ljudi iz vse Rusije, ki so prikovani na voziček in odhajajo na ekskurzijo v kavkaške gore. V posnetku se pojavi vodja: krepak fant v značilni trenirki s torbico okoli pasu govori o junakih tega posnetka in o tem, kako je bilo organizirano vse skupaj.
Na celem kanalu je malo več kot dvajset podobnih posnetkov. Prostovoljci brezplačno delijo kruh, kupujejo živila pri babicah na tržnicah, postavljajo klavir na ulici. Obraz vodje je vedno zakrit, čeprav prav on stoji za vsemi prikazanimi dobrimi deli. Mi smo našli tega človeka in izvedeli, zakaj to počne.
Roman iz Moskve ima 30 let. Prosi nas, da ne razkrijemo njegovega priimka in ne pokažemo njegovega obraza. Pojasnil je, zakaj je njegov obraz na posnetkih vedno zakrit: »Ne maram se kazati s takimi stvarmi pred kamero. Lahko izpade, kot da se hvalim, kako dober sem. Pa še prepoznali bi me sodelavci.«
Roman ima v resnici še tri službe v trgovini in gradbeništvu, velik del svojega zaslužka pa porabi za svoj dobrodelni projekt Slovo pacana (Beseda nekega fanta). »Na internetu je sedaj en sam negativizem, jaz pa si želim, da bi moji otroci imeli pred očmi dober zgled. Od tega, kar gledajo mladi, se jim kisajo možgani, izgubljajo orientacijo. Jaz sem sklenil, da je potrebno ustvarjati alternativne vsebine: naj mladina gleda dobre stvari,« pripoveduje.
Roman je sklenil, da bo snemal posnetke o dobrih delih. Kupil si je dobro kamero in poprosil svojega znanca, ki je snemalec, da mu pomaga delati videoposnetke. Mlad fant pred tem ni imel nobenih izkušenj z ustvarjanjem blogov ali posnetkov. Kljub temu je že s svojo prvo zgodbo, v kateri so fantje kupovali živila pri babicah na ulici, od konca decembra 2018 zbral skoraj osem milijonov ogledov.
Svoj kanal je poimenoval Slovo pacana (Beseda nekega fanta), ker verjame, da bi moral vsak stati za svojimi besedami, to je njegovo načelo že od otroštva. Poleg tega misli, da se s takim besednjakom lažje približa mladim, ki razumejo, da je on eden izmed njih. In res je eden izmed njih.
»Sedaj zelo malo mojih bližnjih ve, da se jaz s tem ukvarjam. Razumem, da bo enkrat nastopil trenutek, ko bom moral pokazati svoj obraz, ampak za zdaj si želim anonimnosti,« pravi Roman.
Junake svojih videoposnetkov najdejo po naključju. Ko so šli na Kavkaz snemat video o invalidih na vozičkih, so srečali babice, ki so prodajale živila. Pa so se odločili, da bodo vse pokupili in to posneli. Očeta Vadima z mnogimi otroki so našli preko mestne uprave. Druge junake so pomagali najti gledalci.
Ključno je to, da nihče od nastopajočih ni vedel, da fantje prihajajo k njim in jim prinašajo kakšne nujno potrebne stvari ali pomoč. Za vse je bilo to povsem nepričakovano, zato so čustva v teh posnetkih povsem iskrena. Ne samo od tistim, ki so dobili pomoč, ampak tudi od samega vodje kanala.
Ilja, eden od ljudi v posnetku o invalidih, ves čas leži doma, ven iz stanovanja ni šel že pol leta. »Pravim mu: Ilja, če se boš naučil presesti v voziček, ti zagotavljam, da ti bom uredil celo pot do parka in trgovine. Odstranil bom vse tlakovce in tam postavil kamnite polkroge, da bo območje zaprto za avtomobile. Ampak najprej se mora naučiti, kako se vstane.« Druga punca, Viktorija, živi na zdravilih, ima neozdravljivo bolezen.
Zdi se, kot da Roman vse te zgodbe doživlja zelo osebno. »Prej sem želel biti ob strani, ker je z mano vse v redu. Ko pa sem poleg njih preživel štiri dni, mi je bilo jasno, da so tudi oni ljudje, samo da jim je veliko težje. Za njih je težava že iti ven iz stanovanja,« deli svoje vtise naš dobrodelnež.
Roman pravi, da bi rad pomagal tudi drugim ljudem: ljudmi, ki so utrpeli poškodbe v gozdnih požarih, osamljenim starcem. Prizna nam, da težko naprej razvija svoj kanal brez oglaševalcev. Raznim stavnicam noče delati reklame, za velika podjetja, kot je kakšen Yandex, pa ima še premalo sledilcev – zgolj 365 tisoč. Za to podjetje potrebuje vsaj milijon naročnikov.
Zelo težko je organizirati vse samo v dvoje s svojim znancem, zato je Roman zelo hvaležen gledalcem, ki prispevajo donacije in ponujajo svojo pomoč. »Očetu Vladimirju z mnogimi otroki so pripeljali živila, nekdo je poslal pošiljko celo z Altaja. V Tuli je sledilec prispeval GAZ, s katerim smo razvozili kruh. Drugi fant nam je pomagal, da smo veteranu prinesli domov pečico,« pripoveduje Roman.
Priznal je, da ima tudi eno slabo izkušnjo. Eden od »pomočnikov« si je samo želel slave in je začel vrteti neposredne prenose na svojem blogu. »Večkrat sem ga prosil, naj tega ne počne, ampak nikakor ni dojel. Morali smo mu razjasniti stvari na nevljuden način. Še vedno mi grozi, da bo razkril moj obraz!«
Roman poudarja: glavni cilj je ne samo pomagati ljudem, ampak dajati navdih drugim. Uspeva jim. »Naročniki mi sami pošiljajo svoje zgodbe, kako babicam prinašajo živila, drugi pošiljajo sporočila z zahvalami. Celo iz tujine.«
Priporočamo še:
Ustavi naduteža: Odštekano civilno gibanje, ki pomaga v Rusiji vzdrževati prometni red
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
