Praznovanje Dneva Rusije 12. junija na Rdečem trgu v Moskvi
Artjom Geodakjan/TASSNi dvoma, da imamo v Rusiji radi praznike, in na to smo ponosni. Novo leto praznujemo osem dni zapored (seveda je to naš najljubši praznik), imamo dela prosta dneva za praznika obeh spolov (23. februar in 8. marec). Ne pozabimo na prvomajske praznike, ko smo prosti tri, štiri dni okoli 1. maja in potem še okoli dneva zmage 9. maja z zgodovinsko slavo in paradami. A že en mesec pozneje, junija, sledi nov praznik. To je 12. junij, Dan Rusije.
To je uradno ime praznika, ob katerem država obeležuje obletnico sprejema Deklaracije o državni suverenosti Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) na prvem kongresu ljudskih komisarjev 12. junija 1990.
Povejmo manj birokratsko: 12. junija 1990, ko je bila Sovjetska zveza v obupnem stanju, je ruska republika znotraj Sovjetske zveze sledila zgledu drugih republik in tudi sama razglasila suverenost. Razglasila je, da so od tega dne njeni republiški zakoni nad sovjetskimi.
Boris Jelcin leta 1990
Jurij Lizunov; Aleksander Čumičev/TASSV praksi je Boris Jelcin s tem postal neposreden tekmec Mihaila Gorbačova v boju za dejansko najvišjo oblast v Rusiji, ko je bil Gorbačov še vedno predsednik Sovjetske zveze. Prevlada Jelcinove moči nad Gorbačovovo in preštevilni mednacionalni konflikti v drugih republikah, ki so težile po neodvisnosti, so pripeljali do razpada Sovjetske zveze naslednje leto 1991. Takrat se je rodila Ruska federacija, kot jo poznamo danes.
Ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2001 takole izpostavil pomembnost ruske deklaracije o suverenosti: »Predstavljala je začetek novega poglavja v zgodovini naše države. Poglavja demokratične države, ki temelji na državljanskih svoboščinah in vladavini prava.«
Praznovanje Dneva Rusije 12. junija v narodnih nošah, Omsk, Sibirija
Dmitrij Feoktistov/TASSNiti ne. Naslednje leto, 12. junija 1991, je imela Rusija (takrat še sovjetska RSFSR) prve predsedniške volitve, na katerih je zmagal Boris Jelcin. On je leta 1994 razglasil, da se 12. junija obeležuje državni praznik, ki se je sprva imenoval »Dan sprejema deklaracije o državni suverenosti RSFSR«. Malo predolgo, kajne? Prav zato je bilo leta 2002 ime praznika skrajšano v »Dan Rusije«.
Mnogi mu narobe pravijo kar »dan neodvisnosti« (Rusije od Sovjetske zveze, op. prev.), čeprav praznik uradno nikoli ni imel tega imena. Leta 2018 je samo 49% anketirancev raziskovalcem Levada Centra znalo povedati pravilno ime praznika. To je še vedno veliko bolje kot leta 2006, ko je bilo takih le 23%.
Po navedbah kanala NTV je Dan Rusije »velik domoljubni praznik, simbol nacionalne enotnosti in državljanskega miru«. Prireja se originalni program, ulice in zgradbe so okrašene z državnimi zastavami, potekali bodo koncerti in druge prireditve, tudi velik šov na Rdečem trgu v Moskvi, ob koncu dneva pa bodo spuščali še ognjemete.
Toda večina Rusov bo praznik raje preživela podobno kot druge proste dneve. Nenazadnje letos praznik pade na sredo in bodo morali že naslednji dan nazaj v službo. Prosti čas bodo preživljali z družino, šli na kakšen sprehod ali sproščeno počivali.
Nekaj je jasno: Rusi tega praznika ne bomo dali, tudi če ne razumemo vsi njegovega izvora in pomena.
Spoznajte še: 8 glavnih praznikov, ki jih Rusi zares praznujejo
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.